Disruptivnost novih tehnologij v kontekstu razvoja
Razprava na okrogli mizi na Institutu “Jožef Stefan” (IJS) v okviru Stefanovih dnevov
Disruptivnost označujejo koncepti, ki so drugačni, vizionarski, drzni, učinkoviti, lahko pa tudi moteči, zavirajoči. Nadrobneje bo o tem govor v kontekstu novih tehnologij, predvsem umetne inteligence (AI), ki je zadnje leto v ospredju mnogih srečanj znanstvenikov, gospodarstvenikov pa tudi državnikov in tudi bolj ali manj ozaveščene javnosti. In kaj lahko umetna inteligenca spreminja v prihodnjih desetletjih? Razvoj gre s tako naglico, da še včerajšnje napovedi apologetov in/ali kritikov hitro zastarijo. Kaj lahko AI novega prinese na polju biotehnologije, medicine, zdravja in dolgosti življenja? Pomembni so tudi preboji v kvantnem računalništvu, perspektive se obetajo na polju raziskav obnovljivih virov energije pa tudi rešitve na polju finančnih sistemov in drugod.
Posebno pozornost pa poznavalci namenjajo dezinformacijam. Te že zdaj predstavljajo resen problem, ki bo v prihodnosti še večji, kar odpira žolčne polemike glede demokracije in zaupanja. Velika tehnološka podjetja pa dobivajo vse več moči za kontrolo javnega mnenja. Govor o tem, da bo umetna inteligenca v prihodnosti zasvojila ljudi,pa je čista špekulacija, ki temelji na slabem poznavanju umetne inteligence. Tehnologija je le sredstvo, ki omogoča že danes, da majhno število ljudi izkorišča moč na škodo večine. Ljudem, ki imajo moč pa ustreza, da se problem prikaže kot tehnološki a ne družbeni.
Po drugi strani pa ne gre zanemariti dejstva, da so bile od javne uvedbe ChatGPT izvedene ogromne naložbe v obliki podjetij tveganega kapitala, ki vlagajo denar v generativna zagonska podjetja z umetno unteligenco. Korporacije pa povečujejo porabo za tehnologijo v upanju, da bodo avtomatizirale elemente delovnih tokov. In navdušenje je zasluženo, poročajo. Zgodnje študije so pokazale, da lahko generativna umetna inteligenca znatno poveča produktivnost….nekatera teh povečanj so postala zaradi povečanega človeškega truda, nekatera pa zaradi nadomeščanja le-tega.
Omenjene in mnoge druge spremembe lahko oblikujejo boljši svet, če bomo znali kontrolirati neljube spremljajoče učinke. In lahko le upamo, da bo “umetna inteligenca močnejša od človeške neumnosti”. V bistvu ni veliko orodij, ki so delo človeka in jih je mogoče uporabiti na škodljiv način. Vendar to lahko storijo samo ljudje, ki imajo moč. In tu naj bi bila izhodiščna topika razprave o umetni inteligenci, ne pa “fantaziranje o koncu človeštva.” Vprašanja bodo pojsnjevali in razčlenjevali govorci, ki so strokovnjaki in dobri poznavalci področja disruptivnih tehnologij:
Andraž Tori, Outbrain
prof. dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani
prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
prof. dr. Sašo Džeroski, vodja Odseka za tehnologije znanja IJS
prof. dr. Peter Stanković, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Foto: Marjan Verč/IJS
