IPA ADRIATIC PROJEKT – DRINKADRIA
Projekt DRINKADRIA obravnava vsebine, ki zadevajo čezmejno sodelovanje pri oskrbi s pitno vodo, kar je obratni pol problema, ki se pogosto izpostavlja: »v 21. stoletju bodo vojne za vodo«. Stroka se seveda s tako politizacijo in tendencioznim izpostavljanjem problematike nikakor ne more strinjati, saj voda pogosto predstavlja tudi osnovo za sodelovanje, celo v primerih sprtih strani in vojnih spopadov.
Na območju bivše Jugoslavije in širši regiji se je zgodovinsko gledano razvilo veliko število vodovodnih sistemov, ki so zaradi sprememb državnih meja (tudi z Republiko Italijo) postali meddržavni vodovodni sistemi. Upravljanje le-teh pa predstavlja posebne izzive, saj se srečujejo z izzivi dveh administrativnih, strokovnih, postopkovnih, ekonomskih, pravnih in drugih realnosti. Zaradi navedenega je v zadnjih desetletjih prišlo do nazadovanja na tem področju, nekateri čezmejni sistemi so se opustili, čeprav je nekaj tudi takih, ki so bili vzpostavljeni na novo.
V primeru čezmejne vodooskrbe se tako srečujemo s potenciranimi izzivi upravljanja z sistemom oskrbe s pitno vodo – od vodnega vira (varovanje, zajem vode, črpanje in čiščenje), preko transporta vode do dobave vode različnim skupinam končnih uporabnikov. Če je mogoče na nacionalnem nivoju določene izzive upravljanja še nekako urejati preko mehanizma družbenih dogovorov, so za mednarodno sodelovanje potrebni jasne definicije, ter standardni in merljivi postopki in odnosi.
V projektu Drinkadria tako sodeluje 17 partnerjev iz 8 držav (Italija, Slovenija, Hrvaška, BiH, Črna Gora, Srbija, Albanija in Grčija), ki so v različnih delovnih sklopih projekta oblikovali številne vsebine, ki opredeljujejo izhodišča in postopke za oblikovanje in obratovanje čezmejne vodooskrbe, saj naslavljajo vsebine ki segajo od spremembe razpoložljivosti vodnih virov za čezmejno oskrbo zaradi klimatskih sprememb in sprememb rabe, preko standardov izvajanja oskrbe s pitno vodo, stroškov in oblikovanja cene vode do mehanizmov zagotavljanja varne oskrbe na podlagi najsodobnejših standardov – (WHO, EN, OECD). Poleg razvoja vsebin in postopkov, ki omogočajo bolj transparentno in standardno sodelovanje na področju oskrbe s pitno vodo so nekateri partnerji v projektu (upravljalci vodovodnih sistemov) izvedli tudi investicijske ukrepe s katerimi so naslavljali predvsem področje ugotavljanja in zmanjševanja izgub vode iz vodovodnih sistemov, kar je trenutno eno od najbolj izpostavljenih področij, saj je skupna lastnost te infrastrukture ta, da je v vseh državah že močno zastarela.
Čeprav je bil projekt usmerjen na delovanje meddržavnih vodovodnih sistemov, so nekateri partnerji v projektu že obravnavali podobna vprašanja na področju (med)regionalnih vodovodnih sistemov. V Sloveniji pa lahko izkušnje projekta DRINKADRIA s pridom uporabimo v primeru medobčinskih vodovodnih sistemov, kjer se pogosto srečujemo z reševanjem konfliktnih situacij, ki so predvsem vezane na upravljanje s skupno infrastrukturo, vodnimi viri, stroški in ceno vode. Vsekakor je stanje cen vode v Sloveniji v kombinaciji s storitvami ena od aktualnih vsebin, ki v Sloveniji sploh še ni ustrezno naslovljena, kar bo v povezavi z rešitvami projekta DRINKADRIA obravnavano na okrogli mizi. Izjemni razponi cen komunalnih storitev – na primer od 1,99 EUR omrežnine (Črenšovci) do 15,09 EUR omrežnine (Moravče) in 0,4 EUR/m3 vodarine (Črna na Koroškem) in 1,6 EUR/m3 (Kostel) so eden od indikatorjev, ki kažejo na potrebo po boljšem urejanju tega področja tudi v Sloveniji.
Več informacij najdete na platformah, ki jih vzdržuje Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani: http://drinkadria.fgg.uni-lj.si/ in www.drinkadria.eu
