John Kay: Splošna izobrazba danes bolj uporabna od delovno-specifičnih kompetenc

Težko si predstavljamo življenja brez interneta in brskanja po spletu. To velja tako zame, kot za kogar koli drugega: mnogo lažje je pridobiti in preveriti relevantna dejstva in podatke, kar je močno spremenilo življenje kolumnista. Iskanje knjig po knjižnih policah in obračanje strani nikoli ni bila učinkovita iskalna tehnika, čeprav je včasih lahko zabavno in poučno. Zdaj lahko običajno z nekaj kliki, nadomestiš ure in ure brskanja po knjižnici.

Te spremembe, odkar sem pred 20-imi leti prvič napisal kolumno za Financial Times, pomenijo širše premike v naravi znanja in pripadajočih metodah izobraževanja. Danes je manj pomembno znati, a bolj pomembno vedeti. Borzni posrednik ne rabi poznati Black-Scholesove enačbe, vendar pa mora vedeti, da so za nekatere enačbe pomembne; odvetnica ne rabi na pamet poznati utemeljitev sodnika v določeni sodbi, vendar mora imeti dovoljšnjo raven znanja, ki ko ji pomaga pri drugih pomembnih primerih.

Tako akademik s področja financ, ki skuša najti bolj napreden računski model, kot tudi sodnik, ki mora odločiti o zadevi, morata imeti lastno zakladnico informacij. Pisanje časopisnih kolumn, vodenje podjetij, upravljanje premoženja in svetovanje strankam v sodnih sporih, so dejavnosti, katerih glavna značilnost je sposobnost sinteze. Sposobnost povezovanja različnih virov informacij je bolj pomembna, kot zelo podrobno poznavanje posameznih informacij. Sodobna tehnologija je to vse skupaj zelo poenostavila.

To je razlog, zakaj je močno razširjeno prepričanje, da mora biti izobraževanje bolj usmerjeno v pridobivanje delovno-specifičnih znanj, predvsem v 21. stoletju, napačno. Tisti, ki trdijo, da je treba več sredstev nameniti poučevanju naravoslovnih predmetov (znanost, tehnologija, inženiring in matematika), imajo tudi prav, vendar to ne velja na splošno. Onkraj škandaloznega je, da veliko vplivnih ljudi na pomembnih položajih, zlasti v Veliki Britaniji in ZDA, ni samo funkcionalno matematično nepismenih, temveč se tega sploh ne sramujejo. Vzrok je v verjetno zelo specializiranem izobraževanju in ne zaradi tega, ker je premalo poklicno usmerjeno.

Letošnja knjiga Fareeda Zakarie, ki upravičuje splošno izobraževanje – tradicijo, ki uvaja večje število predmetov in pristopov na dodiplomskem študiju, je zelo na mestu. S tem ovrže anti-intelektualne republikanske guvernerje (v Googlu poiščite politike Rick Scott, Rick Perry, ali Patrick McCrory), ki se jim posmehujejo, zaradi njihovega neznanja filozofije in antropologije. Že majhne razmislek nam pove, da morala ni le stvar zdrave pameti ali posledica branje verskih knjig, saj bi razumevanje drugih kultur ali preprosto priznanje, da obstajajo tudi druge kulture, vodilo do boljših rezultatov.

Napačno je, da se osnovno izobraževanje osredotoči na pridobivanje delovno-specifičnih kompetenc, ki bodo v svetu hitrih sprememb kmalu zastarele. Namesto tega bi moral biti cilj izobraziti študente, ki bi uživali v dobri zaposlitvi, živeli polno življenje v bližajočem se okolju, katerega razvoja ne moremo predvideti ali napovedati. Čez 20 let najverjetneje ne bomo več uporabljali Black-Sholesove enačbe ali se sklicevali na zgoraj omenjeno sodbo. Jasno pa je, da bodo sposobnosti kritičnega mišljenja, poznavanja števil, pisanja proze in opazovanja, tiste sposobnosti, ki jih izobraževanje lahko in mora razvijati, saj bodo ravno tako uporabne kot danes.

Povzel Luka Hrovat

*članek je bil objavljen v Financial Times. Ekonomist John Kay je predavatelj na London School of Economics.

Foto: moveyourmoney.org.uk