Kemijski inštitut predstavil projekte prenove poslovnim partnerjem
Kemijski inštitut (KI) sodi med naše ugledne inštitute, saj opravlja veliko pomembnih bazičnih in tudi aplikativnih raziskav. Pri slednjih veliko sodeluje z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji. Kar lepo število le-teh se je zbralo tudi na ogledu prenove delovnih prostorov treh laboratorijev in obnove prizidka Kemijskega inštituta.
Prišli so predstavniki Krke, Leka, Medisa, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter nekaterih drugih podjetij, kot so Sanolabor, Semlab, MIK-Celje, s katerimi inštitut prav tako sodeluje.
In kako jim je uspelo zagotoviti sredstva za investiciji, ki sta vredni 3,9 milijona evrov?
Kot je povedal akademik prof. dr. Janez Levec, v.d. direktorja, je Evropski sklad za regionalni razvoj za projekt obnove prizidka prispeval okoli 1,8 milijona evrov in za projekt obnove stare stavbe Kemijskega inštituta okoli 1,4 milijone evrov. Z omenjeno naložbo je Kemijski inštitut prenovil delovne prostore treh laboratorijev. Obsežno je prenovil Laboratorij za biotehnologijo in Center za validacijske tehnologije in analitiko s tem, da je nadgradil obstoječo z novo raziskovalno opremo. V manjši meri pa je prenovil tudi opremo v Laboratoriju za strukturo biomolekul. Prenova odpira večje možnosti sodelovanja in zvišuje konkurenčno prednost pri razvoju uspešnejših in bolj inovativnih tehnologij. Čeprav se lahko že do zdaj pohvalijo z množico uspehov, je poslovnim partnerjem povedal prof. Levec. Od začetka leta 2013 do konca avgusta 2015 so na Kemijskem inštitutu na podlagi 110 pogodb z domačo industrijo in 13 pogodb s tujimi podjetji ustvarili prihodke v skupni vrednosti skoraj 6,5 milijona evrov, ki pa še kar rastejo. V zadnjih treh letih so prepoznali 21 inovacij zanimivih za trg in pričeli s postopkom pridobivanja njihove zaščite in trženja, trenutno pa imajo na mednarodnem področju podeljenih 17 patentov.
Prof. dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo, ki s sodelavci že zdaj beleži mednarodno odmevne uspehe, pa je zagotovil, da bodo novi prostori in nova raziskovalna oprema omogočali v prihodnje doseganje še več odmevnih rezultatov. Bistven premik in nove odmevne rezultate lahko pričakujemo že čez eno leto, še posebej, če se bodo investicije v opremo in pogoje dela nadaljevale. Tu misli predvsem na imunološke in vivo eksperimente in nabavo krioelektronske mikroskopije za biološke molekule, kar je gotovo v interesu širše biomedicinske skupnosti, poudarja prof. Jerala.
Center za validacijske tehnologije in analitiko, CVTA, ki ga vodi dr. Samo Andrenšek, pa se lahko pohvali z izjemno uspešnim delom, saj skoraj vsa sredstva dobijo tako rekoč na trgu. Tesno so povezani predvsem s farmacevtsko industrijo, ki jim postavlja izjemno visoke standarde kakovosti. Te so seveda tudi do zdaj že dosegali, novi prostori in nova oprema, pa jim bo ponudila priložnost širjenja svojega znanja v mednarodni prostor. Ker v prihodnje v Centru za validacijske tehnologije in analitiko pričakujejo tudi inšpekcijski pregled Ameriške agencije za zdravila in prehrano (FDA), je bilo res nujno, da se je oddelek posodobil in pridobil ustrezno delovno okolje in delovne pogoje, je prepričan dr. Andrenšek.
Kemijski inštitut bo odslej vodil prof. dr. Gregor Anderluh, sedanji vodja Laboratorija za molekularno biologijo in nanobiotehnolgijo. Upravni odbor Kemijskega inštituta je že dal soglasje k njegovemu imenovanju, potrditi pa ga mora le še vlada RS.
prof. dr. Gregor Anderluh
Video: Igor Domijan/ Aguatera
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitev regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve: Izobraževalno-raziskovalna infrastruktura.
