Medregionalni kongres H2GreenTECH
Konzorcij partnerjev H₂GreenTECH je, pod koordinacijo projektnega partnerja Štajerske gospodarske zbornice, 17. junija 2021, izvedel prvi medregionalni kongres H₂GreenTECH – Krepitev slovensko – avstrijskega čezmejnega sodelovanja na področju razvoja nizkoogljičnih tehnologij. Na srečanju so številnimi govorci iz Slovenije in Avstrije nastopili na virtualnem odru. Projekt raziskovanja in inovacij na področju vodikovih tehnologij je sofinanciran v okviru čezmejnega programa Interreg Slovenija–Avstrija, s katerim se povečuje obseg raziskav in inovacij na področju vodikovih tehnologij s čezmejnim sodelovanjem med Slovenijo in Avstrijo.
Vodja projekta na Kemijskem inštitutu dr. Blaž Likozar je izpostavil pomen družbenega dogovora pri naslavljanju izziva oskrbe z energijo, njene hrambe in energetske neodvisnosti v širšem evropskem kontekstu. Vodik je večina držav Evropske unije prepoznala kot del rešitve razogljičenja prometa in industrijskih procesov, predvsem na področju shranjevanja energije, oskrbe in povečanja rabe energije iz obnovljivih virov. Ključni izzivi, s katerimi se trenutno soočamo, niso le na področju razvoja, temveč tudi širše – na politični ravni, pri vpeljavi tehnologij v gospodarstvo in industrijske procese ter logistiki. Izzivi so skupni in presegajo nacionalne okvire, zato je pomembno, da se ključni akterji v iskanju rešitev povezujejo tudi na regionalnem nivoju. Dr. Tomaž Boh, generalni direktor Direktorata za znanost pri Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport (MIZŠ), je poudaril izreden pomen razvojnega čezmejnega sodelovanja in povezovanje vseh deležnikov od razvojnih inštitucij, gospodarstva in politike na področju nizkoogljičnih tehnologij, vključno z vodikovimi tehnologijami, ki predstavljajo trajnostne rešitve.
Plenarni del je s pregledom obstoječih političnih dokumentov na področju nizkoogljičnih tehnologij v Sloveniji in Avstriji, ki ga je pripravilo MIZŠ, ter prispevek Johanna Binderja (Forschung Burgenland) predstavil energetsko specifiko Gradiščanskega in obstoječe usmeritve na politični ravni. V panelu, ki je pokrival raziskovalno – razvojne teme so najaktualnejše izzive, dognanja in projekte na področju nizkoogljičnih tehnologij predstavili: dr. Blaž Likozar, vodja Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu; dr. Viktor Hacker, vodja Delovne skupine na gorivnih celicah in vodikovih sistemih na Inštitutu za kemijski inženiring in okoljske tehnologije – CEET, ki deluje v okviru Tehnične Univerze Gradec, dr. Christian Heschl Oddelka za energijo in okolje Gradiščanske Univerze uporabnih znanosti in Heinz-Peter Liechtenecker s Koroške Univerza uporabnih znanosti iz Avstrije. Na gospodarskem plenarnem delu so izzive pri vpeljevanju nizkoogljičnih tehnologij predstavili: Tilen Sever iz Steklarne Hrastnik, ki se usmerjajo v razogljičenje proizvodnih procesov z uporabo vodika, Johannes Kohlmaier vodja projektov v avstrijskem Green Tech Cluster, ki postaja središče za krožno gospodarstvo in podnebne spremembe v Gradcu; dr. Alex Kruis iz podjetja AciesBio je predstavil biološko platformo OneCarbonBio za proizvodnjo industrijskih kemikalij s katero je mogoče zmanjšati neto emisije ogljika, kar v kombinaciji z vodikom predstavlja ključno vlogo pri razogljičenju kemične industrije. Dr. Zoran Marinšek iz Kompetenčnega centra za sodobne tehnologije vodenja je predstavil vodikov prosumer v pametnem harmoniziranem električnem sistemu, ki proizvaja in hrani zeleni vodik ter iz njega proizvaja električno energijo, ki jo v sistemu trgovanja s fleksibilno energijo v pametnem omrežju dobavlja za izravnavanje vršnih obremenitev in uravnavanje energetskih tokov na mreži ter tako lahko predstavlja pomemben gradnik v nacionalni strategiji doseganja brezogljičnosti.
Ključni del kongresa je bila interaktivna delavnica »Oblikovanje načrta za nizkoogljične tehnologije: skupna slovensko-avstrijska agenda«, ki jo je vodil dr. Peter Kumer iz MIZŠ, na kateri so udeleženci iz različnih deležniških skupin (visokošolske izobraževalne ustanove, raziskovalni centri, vladne in nevladne organizacije, gospodarska združenja, sektorske agencije, MSP in predstavniki splošne javnosti) osredotočili na razvoj smernic (ciljev, ukrepov, pričakovanih rezultatov, ciljnih skupin in časovnega okvira) za učinkovitejše medregionalno sodelovanje. Udeleženci ugotavljajo, da je strokovno in znanstveno področje na čezmejnem območju dobro razvito, a je izkoristek tega potenciala premajhen, saj manjkajo strategija za vodik, oblikovan pristop, ki bi omogočil približevanje zelenih tehnologij trgu (končnim izdelkom in kupcem) ter financiranje čezmejnih projektov in demonstracijskih pilotov, ki bi omogočali boljše povezovanje.
Več informacij na spletni strani projekta H2GreenTECH www.h2greentech.eu in omrežjih FB @H2GreenTECH in LinkedIn @h2greentech-project ter Blaž Likozar blaz.likozar@ki.si.
Foto: KI
