MOŽGANI: Razstava, ki spodbuja mišljenje

Za pretekla desetletja je značilna prava eksplozija spoznanj o zgradbi, razvoju in delovanju možganov. Nove tehnike in raziskovalne metode v nevroznanosti, biokemiji, radiologiji ter na področju računalništva in obdelave informacij so pritegnile znanstvenike različnih strok, da so osredotočili svoja prizadevanja v odkrivanje skrivnosti možganov, tega najbolj zapletenega organa v telesu in tudi nasploh najbolj zapletene stvari na svetu.
V človeških možganih, ki tehtajo v povprečju komaj 1,4 kg, je lahko kar 100 milijard nevronov, ki se povezujejo z dolgimi pajkastimi izrastki, med seboj pa se sporazumevajo z elektrokemičnimi signali. Vsak od 100 milijard nevronov v možganih se lahko povezuje z vsaj 1000 drugimi nevroni, tako da je lahko v možganih vsega skupaj vsaj 100 bilijonov povezav. En sam nevron lahko vsako sekundno pošlje kar 1000 signalov. Ti signali švigajo od nevrona do nevrona s hitrostjo do 400 kilometrov na uro, kar obiskovalcu ob vstopu na razstavo Možgani: Zgodba od znotraj slikovito prikaže dramatična instalacija španskega umetnika Daniela Canogarja. V zatemnjenem prostoru izbruhi svetlobnih signalov drvijo po ogromnem prepletu starih kablov, ki obdajajo nekaj metrov dolg hodnik, na koncu katerega se odpre pogled na več kot 1.300 metrov obsegajoč razstavni prostor poln presenetljivih skulptur, interaktivnih prikazov ter drugih slikovitih predstavitev in razlag strukture in delovanja možganov.
Razstavo, ki bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprta do 24. avgusta 2014, je pred štirimi leti pripravil Ameriški naravoslovni muzej v New Yorku v sodelovanju z ustanovo Codice, Idee per la cultura v Torinu ter oddelkom za kulturo občine Milano v Italiji, s kitajskim Znanstvenim centrom Guangdong in španskim Znanstvenim parkom v Granadi. Potem ko so si razstavo ogledali v New Yorku, Milanu in Granadi, so gradivo v sedmih tovornjakih v spremstvu ameriške strokovno-tehnične ekipe pripeljali v Ljubljano, kjer so jo postavljali 14 dni, je na tiskovni konferenci ob otvoritvi povedala Špela Terpin, direktorica trženja pri Gospodarskem razstavišču. Konec avgusta se bo razstava vrnila v Ameriko, kjer bo na ogled v Torontu.
V uvodnem delu razstave privlačen video predstavi različne možganske funkcije. Medtem ko nadarjena mlada plesalka brezhibno izvaja plieje in piruete na avdiciji za prestižni newyorški plesni konzervatorij Julliard, se na velikem modelu možganov osvetljujejo posamezni predeli, ki so v določenih trenutkih aktivni. Plesalkini mali možgani usklajujejo gibanje in ravnotežje; limbični sistem obdeluje njena čustva; njen slušni korteks interpretira glasbo in njen motorični korteks pošilja sporočila njenim mišicam. Ko je živčna, njena amigdala pošilja signale v možgansko deblo, ki pošlje v srce sporočilo, naj pospeši utrip. S prefrontalnim korteksom zavestno nadzoruje svoje dihanje, da se umiri. Ko izve, da je opravila sprejemni izpit, njen hipokampus omogoči, da shrani ta srečni dogodek v dolgoročno spominsko skladišče.
Zatem prikaže razstava eksperiment Kiki in Booba. Kar 98 odstotkov ljudi je enakega mnenja, katero ime se ujema s katero od dveh oblik, ne glede na to kateri jezik govorijo. Ime Kiki pripisujejo ostri, zvezdasti obliki, mehkeje zveneče ime Booba pa po mnenju večine bolj ustreza zaobljeni obliki, kar dokazuje, da pogosto povezujemo vidne, zvočne in druge zaznave, ki imajo podobne lastnosti. Na tej poti vidimo med drugim tudi 1,8 m visokega homunkulusa s pošastno veliki ustnicami in rokami, ki ponazarja relativno velikost somatosenzornih reprezentacij različnih delov telesa na korteksu.
Obsežna in izjemno poučna razstava je razdeljena na sedem tematskih sklopov, ki predstavljajo delovanje živčnega sistema na ravni celice, čutila, čustva, mišljenje in učenje, razvoj in bolezni možganov ter najsodobnejše tehnologije, ki omogočajo nove načine raziskovanja in zdravljenja možganov. Jasne in razumljive razlage na razstavnih panojih se prepletajo s številnimi interaktivnimi eksponati, modeli in igrami, kot so denimo Razbita števila, Prava barva, Obrisi zvezd in Igre prelaganja. Ob zaključku razstave pa se obiskovalci lahko spočijejo na udobnih biomorfičnih klopeh v Možganskem salonu in si ogledajo projekcije funkcijsko magnetnoresonančnih slik možganov, posnetih, ko so znane osebnosti, med katerimi so vrhunski športnik, glasbenik in prevajalka, poslušale zvoke, povezane z njihovimi dejavnostmi.
»21. stoletje je stoletje možganov,« pravi doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., nevrolog na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana in predsednik Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, ki je s podporo Veleposlaništva Združenih držav Amerike v Ljubljani pripravilo izjemno zanimiv in pester spremljevalni program več kot 40 predavanj in delavnic za obiskovalce različnih starosti.
»Velike nevroznanstvene projekte, ki so se nedavno pričeli v ZDA in v Evropi, primerjajo s projektom Apollo, katerega vrhunec je bil pristanek človeka na Luni. Veliko je še neznanega in zelo daleč je še trenutek, ko bomo z zadnjim spoznanjem dopolnili mozaik znanja o človeških možganih in rekli: Majhna misel za človeka, velika misel za človeštvo,« meni doc. dr. Koritnik, ki bo v mesecu juniju na Gospodarskem razstavišču predaval o predvidevanjih, kaj bo prihodnost prinesla možganom. Predstavil bo odgovore na vprašanja, kot so: Se bomo z možgani priklopili neposredno na internet? Bomo namesto učenja iz knjig v možgane vstavljali kar spominske kartice? Dejstvo je, da z novimi tehnologijami že sedaj lahko spreminjamo delovanje možganov in jih tudi povezujemo z računalniki, kar je med drugim nazorno prikazano v zadnjem delu razstave.
V mescu avgustu bo dr. Koritnik predaval o nevroznanstvenih prizadevanjih, da bi kartirali povezave v človeških možganih in izdelali človeški konektom. Preteklo leto predstavlja namreč mejnik v raziskovanju človeškega konektoma zaradi pričetka dveh novih mednarodnih projektov, ki ju financirata Evropska unija in Združene države Amerike in bosta v desetih letih skupaj stala več kot 3 milijarde evrov. Evropski Projekt človeški možgani (Human Brain Project) s pomočjo superračunalnikov razvija simulacijo celotnih človeških možganov, ameriški Iniciativa možgani (Brain Initiative) pa kartira aktivnost vsakega posameznega nevrona v človeških možganih. Oba projekta bosta za uspeh potrebovala tudi nove pristope in tehnologije, ki so še v povojih, kot denimo napetostno slikanje, optogenetika in optokemija.
V predavanjih in delavnicah, ki se bodo zvrstila v prihodnjih mesecih vse do zaključka razstave, bodo vrhunski slovenski strokovnjaki osvetlili možgane z najrazličnejših vidikov in spregovorili o temah, kot so možgani in umetnost, možgani in osebnost, možgani in mišljenje, možgani in prehrana, možgani in učenje, možgani in odvisnost, predstavili pa bodo tudi aktivnosti, s katerimi lahko svoje možgane okrepimo.
Dr. Mojca Vizjak Pavšič