Pages Menu
Categories Menu

Posted on 9.01.25 in Univerze, Znanstveni dosežki

Nov dosežek teleskopa James Webb in slovenskih fizikov

Nov dosežek teleskopa James Webb in slovenskih fizikov

Raziskovalci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki na podlagi podatkov vesoljskega teleskopa Jamesa Webba (JWST) prišli do prelomnega odkritja o razvoju lastnosti vesoljskega prahu v galaksijah zgodnjega vesolja.

Vesoljski prah je sestavljen iz drobnih trdnih delcev in je temeljna sestavina galaksij. Ima ključno vlogo pri nastajanju zvezd, saj omogoča nastanek oblakov molekularnega plina. Poleg tega prah absorbira in razprši (in sčasoma ponovno odda) svetlobo zvezd v galaksijah, odvisno od njihove valovne dolžine. Ta proces, znan kot slabljenje, je matematično opisan s krivuljo slabljenja, ki je odvisna od lastnosti prahu (npr. velikosti zrn in kemične sestave) in njegove prostorske porazdelitve glede na zvezde v galaksiji. Kljub njegovi pomembnosti je malo znanega o tem, koliko je prahu v najzgodnejših galaksijah.

Z analizo podatkov iz 173 oddaljenih galaksij, ki so nastale, ko je bilo vesolje staro le 400 milijonov do 3 milijarde let, je ekipa odkrila nove vpoglede na lastnosti prahu v teh zgodnjih obdobjih. Te ugotovitve osvetljujejo lastnosti prahu in prostorske porazdelitve znotraj nekaterih najbolj oddaljenih galaksij, ki so jih kdaj opazili.

Študija, ki je bila objavljena v ugledni reviji Nature Astronomy je pokazala, da so krivulje dušenja prahu v zgodnjih galaksijah na splošno bolj položne od tistih, ki jih vidimo v lokalnem vesolju, kar kaže, da je imel prah manj pomemben vpliv na opazovano svetlobo iz teh oddaljenih galaksij. Ta položnejša oblika nakazuje, da so v prahu v zgodnjem vesolju prevladovala večja zrna, ki so verjetno nastala v ostankih eksplozij supernov, ki so jih sprožile smrti mladih masivnih zvezd. V kasnejšem vesolju so manjša zrna postajala vse bolj razširjena, saj so bila podvržena obdelavi v medzvezdnem mediju, kar je vodilo do strmejših krivulj slabljenja in pojava t. i. »UV izboklin«, kot jih lahko opazujemo v bližnjih galaksijah, vključno z našo Galaksijo. Vodilni avtor, asist.- razisk. dr. Vladan Markov iz Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je ob tem dosežku povedal: “Te ugotovitve zagotavljajo ključen vpogled v življenjski cikel vesoljskega prahu, njegov razvoj v milijardah let in ključno vlogo zgodnjih supernov pri njegovem nastanku.”

Dostop do članka v reviji Nature Astronomy: https://doi.org/10.1038/s41550-024-02426-1

O teleskopu James Webb:
Teleskop James Webb je trenutno najnaprednejši vesoljski observatorij, zasnovan za raziskovanje zgodnjega vesolja, nastanka galaksij, zvezd in planetov ter iskanje znakov življenja zunaj našega osončja. S svojim prispevkom k znanosti odpira vrata v nove dimenzije našega razumevanja vesolja.

Foto: NASA

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *