Pages Menu
Categories Menu

Posted on 13.12.24 in Univerze

Nova odkritja v razumevanju zgodnjih faz nastanka vesolja

Nova odkritja v razumevanju zgodnjih faz nastanka vesolja

Odkritje galaksije Firefly Sparkle (Roj kresničk), 600 milijonov let po Velikem poku, odpira nova poglavja o nastanku vesolja. Odkritje, objavljeno v prestižni znanstveni reviji Nature, predstavlja prelomnico v razumevanju zgodnjih faz nastanka vesolja in razkriva podrobnosti, ki doslej niso bile dosegljive.

Mednarodna ekipa astronomov je z uporabo vesoljskega teleskopa James Webb (JWST) zaznala in analizirala eno prvih galaksij v zgodnjem vesolju, imenovano Firefly Sparkle, ki jo opazujemo približno 600 milijonov let po Velikem poku. Pri raziskavi so ključno prispevali tudi slovenski znanstveniki, prof. dr. Maruša Bradač, raziskovalec dr. Nicholas Martis in doktorski študent Gregor Rihtaršič s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL FMF).

Galaksija Firefly Sparkle, ki so jo raziskovalci podrobno preučili s pomočjo naravnega pojava gravitacijskega lečenja, razkriva deset ločenih zvezdnih kopic, ki se razlikujejo po starosti in fazi nastanka. To pomeni, da so zvezde v galaksiji nastajale v različnih časovnih obdobjih, kar potrjuje teorije o postopnem razvoju galaksij. Galaksija je po masi primerljiva z zgodnjo fazo naše galaksije, kar omogoča vpogled v to, kako so se oblikovale prve strukture v vesolju.

Firefly Sparkle je kot časovni stroj, ki nam omogoča, da vidimo vesolje, ko je bilo staro le 600 milijonov let. To odkritje je ključno za razumevanje, kako so se prve galaksije oblikovale in razvijale,” je poudarja  prof. dr. Maruša Bradač, UL FMF, soavtorica raziskave in ena vodilnih raziskovalk na področju zgodnje astrofizike, dobitnica ERC projekta FIRSTLIGHT.

Raziskovalci so za študij Firefly Sparkle uporabili najnaprednejšo tehnologijo teleskopa James Webb. Gravitacijsko lečenje, ki ga omogoča masivna jata galaksij v ospredju, je povečalo sliko Firefly Sparkle in raziskovalcem omogočilo opazovanje podrobnosti z izjemno ločljivostjo.

Firefly Sparkle je tudi dokaz, kako ključna je povezanost mednarodne znanstvene skupnosti, saj je pri raziskavi sodelovalo več deset znanstvenikov z univerz in raziskovalnih institucij po vsem svetu – med njimi tudi slovenska ekipa z UL FMF, ki je bila odgovorna za analizo podatkov gravitacijskega lečenja in interpretacijo razvoja zvezdnih kopic.

To prelomno odkritje ima globalni pomen za astrofiziko, saj omogoča testiranje teorij o nastanku galaksij in razumevanje procesov, ki so oblikovali zgodnje vesolje. Raziskava je tudi pokazala, da združevanje galaksij in interakcije med njimi igrajo pomembno vlogo pri njihovem razvoju, kar predstavlja pomembno izhodišče za prihodnje študije evolucije vesolja.

Delo v svetu uveljavljene astrofizičarke prof. dr. Maruše Bradač, raziskovalca dr. Nicholasa Martisa in Gregorja Rihtaršiča, doktorskega študenta UL FMF, ki se osredotoča na analizo gravitacijskega lečenja in modeliranje razvoja galaksij dokazuje, da so slovenski raziskovalci nepogrešljiv del svetovne znanstvene skupnosti. S svojim znanjem in prispevki k analizi podatkov in interpretaciji rezultatov potrjujejo, da Slovenija igra pomembno vlogo v raziskovanju vesolja.

Foto: UL FMF

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *