Novi knjižni prevodi Studie humanitatis
Studia humanitais, založba, ki bralce vedno znova razveseli z imenitnimi prevodi svetovnih mislecev, tudi tokrat ponuja v branje in študij tista dela, ki lahko omogočajo razumevanje današnjega časa in prevladujočega sistema.
Thomas More, Utopija, /prevajalec Bogdan Gradišnik/, je gotovo v ospredju knjižne ponudbe, ki ji je dodana Odprta utopija Stephena Duncomba /prevod Jedrt Maležič/
Mineva 500 let od pisanja in izida Utopije, zdaj pa imamo v slovenščini prvo in drugo knjigo te čudne in čudaške, imaginarne in inspirativne pripovedi o zasluženem in željenem dobrem in pravičnem svetu, hkrati posmehljivo kritično in smelo načrtujočo zgodbo o Nekraju, zapiše urednica založbe dr. Neda Pagon. Tej prastari in večni referenci svetlih prihodnosti so v založbi dodali razpravo Odprta utopija, ki sprašuje, kaj z utopijo in sploh zakaj karkoli z utopijami v 21. stoletju, kaj preostane v odsotnosti političnih iluzij/vizij? Na to vprašanje v času uresničenih tehnoloških utopij lahko bralci in premišljevalci odgovarjajo, ga drugače zastavljajo, zavrnejo ali se posmehljivo odvrnejo od njega na spletni strani Studia humanitatis www.odprta-utopija.si, ki bo na voljo od 1. aprila do 1. oktobra 2015.
Tzvetan Todorov, Osvojitev Amerike, Vprašanje drugega, /prevod Mojka Žbona, španski navedki Maja Šabec/, je delo francoskega filozofa in zgodovinarja, ki pa svoj postopek označuje za antropološko – historičnega. Velik del njegovega znanstvenega dela je namenjen proučevanju “drugega” in razmerju “mi” in “drugi” v različnih historičnih kontekstih – v evropskih humanističnih razpravah po odkritju Amerike, v procesih kolonizacije in v 20. stoletju, pravi v spremni študiji dr. Jože Vogrinc, predavatelj na oddelku za sociolologijo Filozofske fakultete UL.
Pier Paolo Viazzo, Alpske skupnosti, Okolje, prebivalstvo in družbena struktura, /prevod Tomo Jurca/, je študija torinskega antropologa, ki se je uvrstil med vodilne predstavnike antropološkega preučevanja alpskih družb. Še pred nekaj desetletji je bila namreč socialna antropologija Alp sorazmerno zanemarjeno polje. Viazzova na številke oprta revizija alpskih družb pa je dobila najodmevnejši in nemara tudi najproduktivnejši izraz v prenovi preučevanja alpskih migracijskih procesov in mobilnosti. Tudi v raziskavah teh procesov prevladuje historični vidik, čeprav se nikakor ne omejujejo na preteklost. Viazzo je s svojimi raziskavami pomembno pripomogel k reviziji podob alpske in sploh gorske zaostalosti in odročnosti, ki jih je nakopičilo obdobje od sredine devetnajstega do sredine dvajsetega stoletja, zapiše v spremni študiji Bojan Baskar, predavatelj na oddelku za antropologijo Filozofske fakultete UL.
Foto: Igor Domijan
