Otvoritev obnovljenih laboratorijev Kemijskega inštituta
Kemijski inštitut (KI) je uspel pridobiti sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj za projekt Obnove prizidka Kemijskega inštituta. S sredstvi okoli 1,8 milijona evrov, kolikor je bila vredna obnova, je pridobil sredstva tudi za projekt Obnove stare stavbe Kemijskega inštituta v vrednostii okoli 1,4 milijona evrov. Obe investiciji skupaj sta vredni 3,9 milijona evrov. Delež namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko je 85 %, delež slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike je 15 %. Celotna ocenjena vrednost projekta Obnove prizidka Kemijskega inštituta znaša 2.237.029,25 EUR, projekta Obnove stare stavbe Kemijskega inštituta pa 1.714.519,58 EUR.V okviru obeh projektov je obnovljenih preko 1.500 m2 tlorisnih površin, kar bo pomembno vplivalo na kakovost raziskovalnega dela, pojasni finančni vidik prenove prof. dr. Janez Levec.
Z omenjeno naložbo je KI prenovil delovne prostore Laboratorija za biotehnologijo, Laboratorija za strukturo biomolekul in Centra za validacijske tehnologije in analitiko ter nadgradil obstoječo opremo z novo raziskovalno opremo.
Celotna prenova obstoječih objektov bo omogočala dvig tehnološke ravni eksperimentalno raziskovalnega dela, katera pa je bila tudi do zdaj že na visoki ravni. Poleg boljše organiziranosti, kakovosti in varnosti laboratorijskega dela, bo v obnovljenih prostorih mogoče posodobiti določene obstoječe preiskovalne metode in uvesti nove metode, kar bo vplivalo na dvig kakovosti znanstveno-raziskovalnih dosežkov. Opremljenost bo izboljšala podporno okolje za gospodarstvo in z novimi in izboljšanimi tehnologijami prispevala k razvoju konkurenčnejših in bolj inovativnih tehnologij.
Laboratorij za biotehnologijo, vodi ga prof. dr. Roman Jerala, je do zdaj opravljal raziskave v izredni prostorski stiski, čeprav jim je treba priznati, da so tudi v tako oteženih okoliščinah dosegali izjemne rezultate.V zadnjih letih se ponašajo z dosežki na področju sintezne biologije, ki so bili objavljeni v uglednih znanstvenih revijah iz skupine Nature. To jim je kot predavateljem odprlo vabila na številne mednarodne znanstvene konference. Ob sintezno bioloških raziskavah so želi uspehe tudi področju raziskav imunskega odziva človeka, kar je pomembno za razvoj cepiv in imunoterapije raka.
S prenovo prostorov pa so dobili moderno opremljene delovne prostore, ki bodo omogočali, ne samo bolj učinkovite raziskave, temveč tudi bolj varno in prijetno delo, se prenove veseli dr. Mojca Benčina, ki je celotno prenovo s strokovnega vidika tudi vodila.
Prenovljeni Center za validacijske tehnologije in analitiko, CVTA, pa se, kot je zanimivo, v celoti financira z delom na trgu z raziskovalno in storitveno dejavnostjo na področju analizne kemije. To je tudi svojevrstni fenomen med oddelki v javnih institucijah, s ponosom pove vodja CVTA dr. Samo Andrenšek. Njihov ključn partner so farmacevtske industrije, ki postavljajo izjemno visoke standarde kakovosti. Zlasti velja to za delovno okolje, inventar, instrumente, procese analiz in zanesljivo raziskovalno osebje. Prenovljeni prostori in dodatna oprema pa jim bo omogočila večji razvoj dejavnosti, širitev tržnega deleža Kemijskega inštituta v Sloveniji in prodor na tuje trge. Pospešili bodo tudi sodelovanje v evropskih projektih tako z domačimi kot tujimi partnerji.
Glede na specifično dejavnost poteka v CVTA letno zunanji in notranji inšpekcijski nadzor. Zunanje inšpekcije so s strani naročnikov in Javne agencije za promet z zdravili in tehničnimi pripomočki (JAZMP). Novi prostori pomenijo bolj zdravo, kvalitetnejše in po standardih kakovosti primerno delovno okolje za dejavnost, ki jo izvajajo.
Glede na to, da v bodoče v CVTA pričakujejo tudi inšpekcijski pregled Ameriške agencije za zdravila in prehrano (FDA), je bilo vsekakor nujno, da so oddelek posodobili in pridobili ustrezno delovno okolje. Zadovoljevanje kriterijem dobre proizvodnje prakse pa pomeni, da lahko CVTA izvaja analize in raziskave za registracijo zdravil in zdravilnih učinkovin za različne evropske države in ZDA . Take analize pa omogočajo sproščanje zdravil in zdravilnih učinkovin na trg praktično po celem razvitem svetu.
Video: Igor Domijan
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitev regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve: Izobraževalno-raziskovalna infrastruktura.
