Podeljene Preglove nagrade Kemijskega inštituta

Kemijski inštitut je v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani priredil osrednjo slovesnost Tedna Kemijskega inštituta, na kateri so podelili Preglove nagrade. Preglovi nagradi za izjemne znanstvene dosežke sta prejela doc. dr. Petar Djinović in doc. dr. San Hadži, Velika Preglova nagrada pa je šla v roke prof. dr. Janezu Plavcu.

Med nagradami in priznanji, ki jih podeljuje Kemijski inštitut, je prav Preglova nagrada za znanstvene dosežke najpomembnejša. Nosi namreč ime Friderika Pregla, zdravnika in kemika slovenskega rodu, velikega znanstvenika, ki je bil za svoja prizadevanja leta 1923 nagrajen z Nobelovo nagrado za kemijo. Prestižno Preglovo nagrado tako Kemijski inštitut podeljuje za vrhunske dosežke na področju temeljnih ali uporabnih raziskav, ki se lahko vzporejajo z dosežki v svetovnem merilu.

Doc. dr. Petar Djinović je zaposlen na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta. Deluje na področju heterogene katalize in kemije nanomaterialov, ter tudi na področju kemijskega inženirstva. Posebej se osredotoča na kemijo pretvorbe ogljikovega dioksida v molekule z dodano vrednostjo (npr. ogljikov monoksid, metan, metanol, etan in eten). Raziskuje tudi katalitske reakcije pridobivanja vodika, selektivne epoksidacije ter funkcionalizacije ogljikovodikov. Je pionir na področju  raziskav fototermičnih katalitskih reakcij v Sloveniji, za katere je med drugim pridobil raziskovalna sredstva v okviru komplementarne ERC sheme.  Predava na Univerzi v Novi Gorici, ter je bil mentor več mladim raziskovalcem, magistrskim in diplomskim študentom. Leta 2022 je postal Naj mentor na Kemijskem inštitutu. Je ustanovitelj, med leti 2016 in 2023 pa tudi voditelj Foruma40, odmevnega sklopa mesečnih predavanj mlajših raziskovalcev Kemijskega inštituta. Leta 2015 in 2021 je prejel priznanje Odlični v znanosti, leta 2015 pa nagrado Emerging Technologies Competition, ki jo podeljuje Royal Society of Chemistry.

Doc. dr. San Hadži je docent za področje fizikalne kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Njegovo delo je izrazito interdisciplinarno in vključuje področja fizikalne kemije, biokemije ter molekularne in strukturne biologije. Usmerjeno je v poglobljeno razumevanje celičnih regulatornih mehanizmov, kot je uravnavanje prepisovanja genov, razumevanje interakcij in delovanja intrinzično neurejenih proteinov ter nekanoničnih struktur DNA, ki se bistveno razlikujejo od Watson-Crickove dvojne vijačnice. Raziskovalno se odlikuje z razvojem novih konceptov razumevanja obnašanja biomolekularnih sistemov in vitro ter in vivo. Njegova dela so bila večkrat izbrana med najodličnejše dosežke Univerze v Ljubljani in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Pomen raziskovalnega dela in ugled doc. Hadžija potrjujejo številna vabljena predavanja v Evropi in ZDA. Poleg bazičnih vodi tudi aplikativne projekte. Razvija fizikalno-kemijsko platformo za karakterizacijo proteinskih učinkovin, ki  se že uporablja v praksi pri proizvodnji bioloških zdravil. Je tudi odličen predavatelj in mentor, ki študente navdušuje za biofizikalno kemijo.

Prof. dr. Janez Plavec je v svetu uveljavljen vrhunski slovenski kemik. Kot vodja Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti na Kemijskem inštitutu in redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je močno prispeval k razvoju spektroskopije NMR v Sloveniji in svetu. Znanstveni opus prof. Plavca izstopa zaradi svoje interdisciplinarnosti, razpona dosežkov ter izvirnosti. Dosežki segajo od razvoja metodologije jedrske magnetne resonance (NMR), strukturnih pretvorb prionskih proteinov s podedovanimi mutacijami, do raziskav malih molekul v raztopini in v trdnem agregatnem stanju, ter izjemno zanimivih struktur nukleinskih kislin. Posebej pomembne so njegove raziskave struktur nukleinskih kislin s ponavljajočimi zaporedji, ki vplivajo na uravnavanje izražanja genov, dosegel pa je tudi več prebojev na področju analize struktur virusnih nukleinskih kislin. Skupaj s sodelavci je pokazal, kako svetloba in oksidacija poškodujeta in  spreminjata strukturo DNA, in razvil strategije, kako te spremembe preprečiti. S strukturno karakterizacijo interkalacije liganda znotraj nekanonične strukture G-kvadrupleksa je prispeval k načrtovanju terapevtskih učinkovin, usmerjenih k prepoznavanju regij človeškega genoma, povezanih z rakavimi obolenji. Raznolikost raziskav nazorno kaže, da je raziskovalna skupina, ki jo vodi prof. Plavec, po kakovosti v svetovnem vrhu in se loteva aktualnih raziskovalnih in družbenih izzivov. Je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Academia Europea. Pod vodstvom prof. Plavca je doktoriralo 20 raziskovalcev, ki delujejo na pomembnih raziskovalnih inštitucijah ter v industriji. NMR center je postal mednarodno prepoznaven Evropski Center odličnosti in del konzorcija centralno-evropske raziskovalne infrastrukture CERIC. Z vodenjem NMR centra ter vrhunskih raziskav je prof. Janez Plavec prispeval h krepitvi ugleda Kemijskega inštituta in slovenske znanosti  v svetu.

Foto: KI