Pogled v nebo – astronomski pojavi v letu 2025
Prvi zanimiv dogodek smo si lahko ogledali že 3. januarja zvečer, ko je vrhunec imel meteorski roj Kvadrantidov. Odlično priložnost bomo imeli tudi za opazovanje največjega vsakoletnega meteorskega roja Geminidov. Vrhunec bo v bližini mlaja v noči iz 13. na 14. december, ko pričakujemo približno 120 utrinkov na uro. Drugi največji roj Perzeidov z okoli 75 utrinkov na uro bo žal slabše viden, saj ga bo ob vrhuncu v noči iz 11. na 12. avgust motila polna Luna. Jovana Risojević s Fakultete za matematiko in fiziko meni: »Kljub temu, da so poletni Perzeidi najbolj popularen meteorski roj, najlepši prizor priredijo Geminidi. Naj vas zato decembrski mraz ne prestraši, utrinki lahko pričarajo nepozabno predpraznično vzdušje.«
Čeprav Sončevih in Luninih mrkov v Sloveniji ne vidimo prav pogosto, bomo v letu 2025 lahko opazovali kar oba. Delni Sončev mrk bo viden 26. marca s pričetkom ob 11.37 in vrhuncem ob 12.12. Takrat bo Luna zakrila 15 % Sončeve ploskve. Mrk bo bolj spektakularen v severnih polarnih regijah. Pazite le, da Sončevega mrka ne opazujete brez zaščite oči. V drugi polovici leta sledi popolni Lunin mrk, ki bo viden 7. septembra okoli osme ure zvečer takoj po zahodu Sonca. Luna bo takrat nizko na vzhodnem obzorju in bo zato izrazito rdeče obarvana
V minulem letu smo bili priča kar dvema kometoma vidnima s prostim očesom. Žal leto 2025 ne obeta zelo svetlih kometov. Astronom Filip Jakob Demšar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani nas potolaži: »K sreči nove komete stalno odkrivamo, tako da tudi za prihodnje leto vidnega kometa ne moremo povsem odpisati. Bodite pozorni na novice o tekom leta odkritih kometih.«
Prav tako bo v začetku leta v Sloveniji viden dogodek, ki se ga ne bo videlo po vsem svetu. Luna bo 4. januarja zvečer ob 18.39 na jugozahodnem delu neba zakrila Saturn. Ta bo povsem skrit 55 minut in ga bomo lahko ponovno uzrli ob 19.34. Dogodek se bo bolje videlo s teleskopom. Isti večer bo bližnji del neba popestrila Venera. Takšnemu približanju nebesnih teles pravimo tudi konjunkcija. Še ena se bo zgodila 12. avgusta, ko bosta blizu skupaj na nebu Venera in Jupiter med 03.00 in 05.00 uro zjutraj na severnovzhodnem delu neba, tik nad obzorjem.
Saturnova os vrtenja se bo v letu 2025 dvakrat poravnala z ravnino Osončja. To pomeni, da bomo njegove dobro znane obroče opazovali popolnoma od strani. V prihodnjih mesecih se bodo navidezno tanjšali, 23. marca in 23. novembra pa bodo vidni le kot tanka črta. Novembra bo pojav bolje viden, saj bo Saturn visoko na nebu. Marca pa bo Saturn navidezno tako blizu Sonca, da ga ne bomo mogli opazovat. Priporočamo opazovanje čim bližje omenjenemu datumu, zadostuje pa že manjši teleskop. Saturn se tako poravna le na približno vsakih 13 do 15 let.
V prihajajočem letu astronomi pričakujejo, da bomo priča redkemu pojavu eksplozije zvezde, ki bo vidna tudi s prostim očesom. Gre za sicer precej temno zvezdo z imenom T Severne krone, na približno 80 let pa se njena svetlost močno poveča in tako za nekaj dni postane najsvetlejši objekt v svojem ozvezdju. Študent astrofizike Matevž Vaupotič iz Fakultete za matematiko in fiziko pojasni: »Med eksplozijo bo objekt nekaj dni svetel kot Severnica. Tega dogodka ne gre zamuditi, saj ga zaradi dolge periode lahko opazujemo le enkrat v življenju.« Dogodek je bil v preteklosti večkrat dokumentiran, nazadnje leta 1946. Na podlagi natančnih meritev manjših sprememb sija, astronomi pričakujejo novo ponovitev tega izjemnega dogodka že kmalu v letu 2025. Pojav imenujemo povratna nova, njegov vzrok pa je pretakanje snovi med dvema zvezdama, ki na majhni razdalji krožita ena okoli druge. Na približno 80 let se pretočene snovi na manjši zvezdi nabere dovolj, da spektakularno eksplodira. Pri tem se sprosti veliko energije v obliki svetlobe, kar opazimo tudi na Zemlji. Točneje časa dogodka ni mogoče napovedati, zaradi kompleksne narave zvezdnega sistema. Dogodek bo, ko do njega pride, viden iz celotne severne poloble torej tudi iz Slovenije. Majhno ozvezdje Severne krone najdemo na zveznici med zelo svetlima zvezdama Arktur in Vega. Če do dogodka pride v začetku leta, bo ozvezdje vidno na jutranjem nočnem nebu.
Podrobnejšo razlago pojava je mogoče najti na spletni strani: https://portalvvesolje.si/novice/2024/Ponavljajoca_nova_v_ozvezdju_severna_korona
Lani smo bili deležni redkega prizora za naše kraje – iz Slovenije je bil lepo viden severni sij. Predstava pa ni nujno končana, saj bo Sonce prihodnje leto še vedno v vrhuncu aktivnosti. Žal severnega sija, ki mu pravimo tudi aurora borealis, ne moremo z gotovostjo napovedati več kot pol ure v naprej, za nekaj dni pa znamo predvideti povečano verjetnost zanj. Če zasledimo večjo verjetnost močnega severnega sija, le glejmo severno, morda ravno takrat nebo ponovno popestrijo rdeče zavese.
Opazovanja zanimivejših dogodkov organizirajo tudi na Astronomskem observatoriju na Golovcu. Astronomske navdušence vabimo na dneve odprtih vrat na observatoriju, ki potekajo ob vsaki menjavi letnih časov (20. marec, 21. junij, 22. september in 21. december). Takrat si obiskovalci lahko ogledajo observatorij, pokukajo skozi teleskop in poklepetajo z astronomi. Prav tako na observatoriju potekajo mesečna predavanja o aktualnih astronomskih temah, ki jim sledi opazovanje s teleskopi.
Na Astronomskem observatoriju smo pred kratkim namestili nov največji teleskop v Sloveniji in zanj iščejo ime. Natečaj in pravila za iskanje imena so objavljena na https://astro.fmf.uni-lj.si. Za najboljše predloge in zmagovalno ime imajo pripravljene tudi nagrade.
Sporočilo za javnost smo pripravili s študenti magistrskega študija astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (Filip Jakob Demšar, Tijana Leban, Aljaž Perovnik, Urban Razpotnik, Jovana Risojević, Jurij Šumak, Matevž Vaupotič).
Foto: Urban Razpotnik