Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo

Kemijski inštitut je na  prednovoletnem  sprejemu podelil Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Dobitniki te prestižne nagrade v letu 2024 so dr. Jaka Dernovšek, dr. Vid Jazbec in dr. Luka Pavko. Dogodek je sicer minil tudi v znamenju spomina na izjemna znanstvenika Dušana Hadžija in Janka Jamnika.

Nagrade so poimenovane po Frideriku Preglu, zdravniku in kemiku, ter prvem in edinem predstavniku slovenskega rodu, ki je prejel prestižno Nobelovo nagrado. Podeljevanje po njem imenovanih nagrad ne ohranja le bogate raziskovalne dediščine Friderika Pregla, poudarja tudi znanstveno odličnost in slavi raziskovalke in raziskovalce, ki so z inovativnimi prispevki pomembno prispevali k razvoju kemije in povezanih ved. Preglova nagrada ima namreč tudi izjemno pomemben motivacijski učinek, saj mlajšim generacijam raziskovalcev kaže, da se znanstvena odličnost prepozna in nagrajuje.

Dr. Jaka Dernovšek

je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Načrtovanje, sinteza in vrednotenje novih zaviralcev proteina toplotnega šoka 90 s protitumornim delovanjem«. Delo je opravil pod mentorstvom prof. dr. Tihomirja Tomašiča in somentorja izr. prof. dr. Naceta Zidarja.

Dr. Jaka Dernovšek s Fakultete za farmacijo je v svojem doktoratu razvil in sintetiziral več kot 200 biološko aktivnih spojin, ki zavirajo šaperon – protein toplotnega šoka Hsp90, ki sodeluje pri razvoju rakavih celic. Raziskal je tri inovativne pristope: alosterično modulacijo na C-koncu proteina, selektivno zaviranje N-končne domene, ter zaviranje interakcij Hsp90 s košaperoni. Njegove najboljše spojine so pokazale močno protitumorsko delovanje v nanomolarnem območju na rakavih celičnih linijah ter obetavne rezultate v mišjih in ribjih modelih raka. S svojim delom je pomembno prispeval k razvoju zdravil, ki zavirajo Hsp90, ne da bi sprožila zaščitni odziv celic.

Dr. Vid Jazbec

je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Proteinski ojačevalci kalcijeve signalizacije v sesalskih celicah«. Delo je opravil pod mentorstvom izr. prof. dr. Mojce Benčina.

 Dr. Vid Jazbec z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu je v svojem doktoratu raziskoval uporabo ultrazvoka kot natančne in neinvazivne metode za stimulacijo celic tudi v globljih tkivih. Razvil je proteinske sisteme, ki okrepijo odziv kalcijevih kanalov na ultrazvočne dražljaje, ter pripravil plinske vezikle bakterij, ki se po vezavi na površino sesalskih celic, na ultrazvok odzivajo s povečanjem vnosa kalcija v celice. Ta povečana raven kalcija omogoča močnejšo aktivacijo genov, odvisnih od kalcija. Njegovo delo predstavlja pomemben korak k uporabi ultrazvoka za terapevtske namene.

Dr. Luka Pavko

je prejel nagrado za doktorsko delo z naslovom »Grafen in njegovi derivati kot napredni nosilci za binarni platinski katalizator v gorivnih celicah«. Delo je opravil pod mentorstvom prof. dr. Mirana Gaberščka in izr. prof. dr. Boštjana Genoria.

Dr. Luka Pavko z Odseka za kemijo materialov je proučeval grafen in derivate, ki se lahko namesto črnega ogljika uporabljajo kot nosilci v platinastih katalizatorjih v gorivnih celicah. Razvil je nov sintezni pristop, analiziral stabilnost nosilcev in razložil povezavo med kemično strukturo nosilca in stabilnostjo. Rezultati njegovega dela ponujajo ključne smernice za prilagajanje lastnosti ogljikovih nosilcev z namenom doseganja ciljev življenjske dobe sistema gorivnih celic.

Na slovesnem dogodku so se med drugim poklonili dvema osebnostma, ki sta pomembno zaznamovali delovanje Kemijskega inštituta – to sta akademik Dušan Hadži, letos mineva pet let od njegove smrti, in prof. dr. Janko Jamnik, ki je tragično preminil pred desetimi leti. Oba sta bila izjemna znanstvenika in vizionarja, ki sta pomembno prispevala ne le k razvoju Kemijskega inštituta, ampak tudi k razvoju znanosti in inovacij v Sloveniji.

Direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh pa je izpostavil tudi pomembnost  Centra za tehnologije genske in celične terapije, ki ga vzpostavlja Kemijski inštitu in bo vplival na razvoj znanosti in hkrati na razvoj zdravstvenega ekosistema v Sloveniji. V prizadevanja za razvoj terapije za sindrom CTNNB1 je vpet tudi Kemijski inštitut. A pot do takšnega zdravila je izjemno zahtevna, predstavlja tudi velikanski finančni zalogaj. Na inštitutu jih zato izjemno veseli, da so si pristojna ministrstva ter kabineta predsednice Državnega zbora in predsednika vlade zelo prizadevali za rešitev, ki je zdaj vendarle na vidiku.