Prof. dr. Denis Arčon FMF UL; Na fiziki učimo diplomante reševati zapletene probleme
Uspešnost študija je nedvomno odvisna tudi od kvalitete visokošolskih učiteljev in raziskovalcev, katerih delo je tesno povezano. Brez dobrega raziskovalca ni tudi dobrega učitelja, so poudarki, ki jih pogosto slišimo od renomiranih in mednarodno uveljavljenih znanstvenikov. To je opazno tudi na nekaterih fakultetah Univerze v Ljubljani. Med te vsekakor sodi Fakulteta za matematiko in fiziko (FMF UL), ki je po kvaliteti raziskovalcev in učiteljev ena najuspešnejših fakultet z razvejanim sodelovanjem z inštituti in univerzami po vsem svetu. Kakovost njenih študijskih programov je povsem primerljiva z najboljšimi svetovnimi univerzami, pove prof. dr. Denis Arčon, prestojnik Fakultete za fiziko na FMF.
Prof. Arčon se veliko posveča tudi študentom in sodi med enega najbolj priljubljenih in najboljših univerzitetnih učiteljev fizike. Seveda so te kvalitete tesno povezane z zavzetostjo pri raziskovanju in uspešnim znanstvenim sodelovanjem s številnimi skupinami po svetu. To prof. Arčonu daje zavidljivo intelektualno širino, ki je opazna ne le v razumljivi razlagi zapletenih fizikalnih vprašanj, ampak tudi v predavalnici.
Širše področje raziskovalnega delovanja prof. Arčona je eksperimentalna fizika kondenzirane materije. Pri tem večinoma uporablja magnetno-resonančne tehnike (jedrska magnetna resonanca, elektronska paramagnetna resonanca ter mionska spinska relaksacija). Njegove raziskovalne aktivnosti so usmerjene predvsem v dve glavni področji, ki pa se pogosto tudi močno prepletata: (i) Raziskovanje kvantnega magnetizma je usmerjeno predvsem v nizko-dimenzionalne ter frustrirane antiferomagnetne sisteme. V zadnjem obdobju se je s svojo raziskovalno skupino na Institutu Jožef Stefan (IJS) predvsem osredotočil na raziskave novih kvantnih spinskih tekočin ter na raziskave spinskih verig. (ii) Drugi sklop raziskav je usmerjen v študij superprevodnosti. Še posebej ga zanima superprevodnost in magnetne lastnosti dopiranih fulerenskih sistemov (npr. C60 dopiran z alkalijskimi kovinami), kjer je znatno prispeval pri pojasnjevanju vpliva interakcij med elektroni na elektronsko stanje. Raziskuje tudi nenavadno superprevodnost v železo-pniktidnih superprevodnikih, kjer ga zanima vpliv večpasovne elektronske strukture in elektronskih korelacij na povišanje superprevodne kritične temperature.
Znanstveno prof. Arčon sodeluje s številnimi skupinami po svetu, predvsem iz Anglije, Japonske, Nemčije in ZDA. Gostoval je na University of Sussex, Brighton, VB in Durham University, VB, predaval pa je na Tohoku University, Sendai, Japonska in Vilnius University, Litva. Doslej je v soavtorstvu objavil več kot 170 člankov, med drugim tudi tri v reviji Science, po enega pa v revijah Nature, Nature Physics in Nature Chemistry. Za svoje raziskovalno delo je prejel Zoisovo priznanje, za odmevno doktorsko delo pa Zlati znak Jožefa Stefana. Uspešno je vodil več domačih in tujih projektov, tudi projekt LEMSUPER, ki je bil financiran v okviru programa
