Prof. dr. MARKO MIKUŽ – Znanje nikoli ne škodi

Razumljiva razlaga zapletene snovi kot je fizika osnovnih delcev, ni enostavna. Lahko pa bi pomislili, da obstaja tudi “kraljevska pot” do razumevanja take snovi, saj razlage prof. dr. Marka Mikuža, enega naših najuspešnejših fizikov, so tako privlačne, da res ponudijo vsaj nekaj uvida v vso zapletenost materije. Sposobnost razumevanja sveta, bodisi tistega, ki ga proučuje sam in s kolegi fiziki na Velikem hadronskem trkalniku v Cernu (LHC), se zanimivo, odslikava tudi na razumevanju ustroja širših družbenih dimenzij. Prav slednje nas je v pogovoru še toliko bolj presentilo, saj ni prav običajno, da veliki strokovnjaki, med katere sodi nedvomno naš sogovornik, tako pronicljivo analizirajo razmere, ki tako ali drugače zadevajo vse nas. Pač, znanje v vsakem primeru koristi, poudari. Pridobivanje znanja je eno od osnovnih nalog vsake družbe. Zgolj samoizobraževanje je sicer hvalevredno, a za vsak napredek in razvoj potrebujemo znanost, je prepričan izkušeni profesor.

Sicer je kot znanstvenik prof. dr. Marko Mikuž razpet med raziskovalnim delom v Cernu na Velikem hadronskem trkalniku (VHT), in Institutom Jožef Stefan (IJS), kjer je Vodja odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa kot profesor usposablja nove generacije. Za vrhunske dosežke v znanosti je prejel tudi Zoisovo nagrado. Imel je ali ima še vedno nešteto funkcij v mednarodnih znanstvenih telesih, kar potrjuje njegove zavidljive znanstvene reference… Zunanji sodelavec Evropske organizacije za jedrske raziskave, član Sveta kolaboracije (Collaboration Board) ATLAS, predsednik Sveta institutov (Institute Board) kolaboracije ATLAS SCT, član Vodstvenega sveta (Steering Group) ATLAS SCT, vodja projektov ATLAS BCM in DBM, član Srednjeeropskega sveta za grid (Central European Grid Council), predstavnik Slovenije v Finančnem nadzornem svetu (Resources Review Board) kolaboracije ATLAS, predstavnik Slovenije v European Grid Initiative (EGI), vodja skupine za senzorje pri nadgradnji ATLAS. Poleg tega je bil v organizacijskih odborih kar nekaj mednarodnih konferenc, so-predseduje tudi v organizacijskem odboru koference Lepton Photon 2015, ki bo v letošnjem avgustu v Ljubljani.

Prof. Mikuž pojasni, da se z odkritjem Higgsovega bozona pred tremi leti raziskave na Velikem hadronskem trkalniku (VHT) nadaljujejo, saj imajo znanstveniki zbranih veliko podatkov za razumevanje procesov standardnega modela. Raziskave bodo potekale s še večjo intenziteto, saj so pred nekaj meseci ponovno zagnali VHT, ki bo delce trkal pri skoraj dvakrat večji moči, po napovedih bo zmožen kar 13 TeV, teraelektronvolta. Odkritje Higgsovega bozona je bila pomembna prelomnica v raziskavah, ki je močno zaznamovala delo omenjene ustanove, kar je prineslo tudi Nobelovo nagrado. Znanstveniki, ki dalje raziskujejo in dopolnjujejo fizikalne modele, ki opisujejo ta svet, nahajajo še mnogo neznank, kot recimo pojasnjevanje gravitacije, ukvarjanje s temno snovjo, lastnostmi antisnovi itd. Zanimivo pa je, da se tudi že omenjajo načrti za gradnjo novega, sto kilometrov velikega trkalnika.

Foto & video: Igor Domijan