Razlaga sluzenja morja
Raziskovalci Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) pojasnjujejo, da je bilo sluzenje na začetku opaženo v globljih vodnih slojih, kasneje pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini morja. Gre za naraven pojav. Izvor sluzi je raztopljena organsko snov fitoplanktonskega izvora, ki jo te planktonske alge v večjem obsegu izločijo v vodo, vendar natančni vzroki in mehanizmi nastanka še danes niso popolnoma razjasnjeni. Občasna hiperprodukcija sluzastih makroagregatov, kot strokovno pravimo temu pojavu, v severnem Jadranu ni nič novega; prvi zapisi segajo v leto 1729, tj. v dobo pred razvojem kmetijstva, industrije, urbanizacije in turizma. Intenzivne raziskave pa so se začele šele po letu 1988, ko so bili sluzasti makroagregati prisotni v severnem Jadranu v zelo velikem obsegu in so močno zaznamovali poletna obdobja tudi v naslednjih letih: 1989, 1991, 1997, 2000, 2002 in 2004. Zadnji pojavi v manjšem in kratkotrajnem obsegu so bili opaženi v letih 2010, 2014 in 2018.
Sluzasti makroagregati so najrazličnejših oblik in velikosti (od nekaj milimetrov do nekaj kilometrov), njihova horizontalna in vertikalna razporeditev pa je odvisna od različnih dejavnikov. Običajno se agregacije sluzi pričnejo kopičiti v globljih slojih, potem pa se pojavijo tudi na površini, najverjetneje zaradi v sluzi ujetih plinastih mehurčkov, ki jih dvignejo na površino. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih, na plažah.
Poleg vode so glavna kemična sestavina sluzi ogljikovi hidrati – kompleksni sladkorji, zato sami po sebi niso nevarni za zdravje kopalcev. Sluz poleg amorfne želatinaste mase vključuje najrazličnejše žive in nežive delce, ki se v njej skoncentrirajo: fitoplankton, zooplankton ter njihove ličinke in jajca, prazni skeleti planktonskih organizmov, bakterije, cvetni prah ter mineralni delci iz morskih usedlin in kopenskega izvora. Bolj negativen vpliv ima lahko sluz na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umakniti. Zaradi sluzi je njihovo dihanje oteženo, kar lahko privede do pogina, ki pa ga zaenkrat nismo opazili.
Foto: NIJZ
