Richard Wagner – Izbrani spisi, Umetnost in družba

Založba Studia humanitatiS je obogoatila obsežni izdajateljski opus z delom Richard Wagner, Izbrani spisi, Umetnost in družba. Knjiga z izborom temeljnih Wagnerjevih razmišljanj o umetnosti, kulturi in družbi (Umetnost in revolucija, Umetnina prihodnosti, Sporočilo prijateljem in Judovstvo v glasbi) razkriva Wagnerja, kakršnega nismo poznali. Dodana sta ji besedilo Slavoja Žižka Brunhildino dejanje in spremna beseda Gregorja Pompeta, prevod Tanja Petrič in Mojca Dobnikar.

Pompe v obsežni spremni besedi nadrobno pojasni zakaj je Richard Wagner /1813 – 1883/ kot osebnost percepiran tako kontroverzno. In to že v času svojega življenja, tako dojemanje pa vzbuja še danes. Na eni strani so vneti wagnerjanski “verniki”, ki ga kot operno-skladateljsega idola postavljajo nad vse ostale, na drugi strani pa obstaja delež laičnega in tudi strokovnega občinstva, ki Wagnerja močno odklanja in s težavo posluša njegovo glasbo. Glede na izjemno redke uprizoritve Wagnerjevih del v slovenskih oprenih gledališčih in popolni odsotnosti misli o Wagnerju, bi lahko sklepali, da domače okolje zavzema razmeroma odklonilno držo do Wagnerja, pravi Pompe in nadaljuje:

»Wagner tako s svojim delom kot tudi z osebnostjo sproža različne odzive, vzroki za obe skrajni drži pa so paradoksno isti. Koreninijo v izredno “močni” umetnosti, ki terja od poslušalca/gledalca več napora kot mnoga druga umetniška dela, med drugim aktivno razumevanje in jasno opredeljevanje. To pa nemara že pomeni, da želi biti Wagnerjeva umetnost več kot zgolj umetnost “lepega” in si želi prebijati tudi socialne, politične, ideološke in religiozne horizonte. Prav zaradi takšne širokopoteznosti je Wagner v primerjavi s svojimi skladateljskimi kolegi 19. stoletja težje razumljiv in zatorej od posvečenih sprejemnikov oboževan in od bolj zadržanih zaničevan.«

Ob koncu spremne besede se Pompe dotakne tudi razmer opere v slovenskem prostoru in pravi, da le ta nima pomembnejšega družbenega mesta. Ugotavlja, da »stanje operne kulture in njeno širše družbeno dojemanje se na Slovenskem na začetku 21. stoletja zdi na moč podobno tistemu, ki mu je bil Wagner priča v prvi polovici 19. stoletja v Parizu in proti kateremu je usmeril svoje revolucionarne osti in tudi svoj koncept umetniškega dela prihodnosti.« In ravno nadrobnejši uvid v tak razmislek terja branje omenjene knjige.