Teden Univerze v Ljubljani: Najodmevnejši raziskovalni dosežki Univerze v Ljubljani v letu 2014

Letošnji, ob 95. obletnici Univerze v Ljubljani, se je že tradicionalni Teden Univerze v Ljubljani začel s predstavitvijo najodmevnejših raziskovalnih dosežkov. Taka predstavitev je potekala prvič, širši pomen pa je zaobjet v poudarku usmejenosti univerze v raziskovanje in najširši javnosti predstaviti raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate. “Na Univerzi v Ljubljani smo ponosni na to, da prispevamo v zakladnico znanja skoraj polovico znanstvenih objav v Sloveniji. Svoje mesto med uglednimi univerzami pa ohranjamo in izboljšujemo predvsem na podlagi visoko kakovostnega raziskovanja,” je v nagovoru uspešnim raziskovalcem poudaril rektor UL prof. dr. Ivan Svetlik.

Uspešnost univerzitetnega izobraževanja ne temelji zgolj na pedagoški usposobljenosti, nujna je povezava z raziskovanjem, tako temeljim kot aplikativnim. K uspešnemu načinu poučevanja pa sodi tudi vključevanje svetovnega dogajanja v znanosti in prav “prek mednarodno povezanih raziskav se k nam najceneje prenaša svetovno znanje, brez katerega ni konkurenčnih inovacij za gospodarstvo,” so bili poudarki prof. dr. Martina Čopiča, prorektorja za področje znanstveno raziskovalnega dela UL.

 

Za najodmevnejše raziskovalne dosežke pa so bili izbrani projekti:

Privatna povezava med signalom in odzivom na zaznavanje kvoruma bakterije Bacillus subtilis

Projekt skupine raziskovalcev /Ines Mandič Mulec, Anna Oslizlo, polonca Štefanič, Iztok Dogša/ z Biotehniške fakultete, predstavila ga je Ines Mandić Mulec, je temeljil na raziskovanju vpliva sinteze signala na kooperativno sintezo antibiotika bakterije Bacillus subtilis. Bakterije namreč kažejo značilne oblike kooperativnega vedenja, kamor spada tudi medcelično komuniciranje s pomočjo kemičnih signalov, poimenovano zaznavanje kvoruma. Raziskovalci so merili odzive signalnih mutant, ki signala ne sisntetizirajo na dodan signal oziroma na prisotnost starševskih bakterij, ki prispevajo signal. Zato menijo, da so signalne mutante goljufi, ki imajo korist s tem, da ne prispevajo signala v skupno dobro.

 

Je nizka rodnost res problem. Staranje prebivalstva, odvisnsot in potrošnja

Jože Stambt z Ekonomske fakultete, je v okviru obsežnejšega mednarodnega projekta ugotavljal, da bi bila z javnofinančnega sistema optimalna raven rodnosti v Sloveniji okrog 3,3 otroka na žensko, saj bi veliko število mladih financiralo pokojninski in zdravstveni sistem. Ob upoštevanju privatnih transferjev bi v primeru velikega števila otrok ostajalo strašem precej manj za njihovo lastno potrošnjo, zato je optimalno število otrok samo še 2,2 otroka na žensko. Ob predpostavki, da je treba dodatne delavce opremljati z delovnimi stredstvi, kar zmanjšuje stredtsva za potrošnjo, je optimalna rodnost okrog 1,8 otroka na žensko.

 

Kritične perspektive v proučevanju sreče – rojstvo moderne sreče

Raziskava, predstavil jo je Luka Zevnik s Fakultete za družbene vede, predstavlja pionirsko delo v razumevanju osnovnih značilnosti naše sodobne izkušnje sreče, ki jih zahodni človek obravnava kot samoumevne. Govorimo o nujni, pozitivni in neproblematični naravi sreče, povezavi med srečo in čutnim ali duhovnim ugodjem ter prepričanju, da je srečo moč doseči izključno z našim lastnim prizadevanjem. Pojav ideje sreče v 17. in 18. stoletju je ključen za izvor ideje napredka in modernizacije, ki v veliki meri določata kako živimo danes – od potrošništva in industrije zabave do znanosti in države.

 

Strele kot naravni mehanizem prenosa genov

Tadej Kotnik s Fakuktete za elektrotehniko je predstavil teorijo, po kateri k naravnemu HTG /horizontalnemu prenosu genov/ poleg treh priznanih in raziskanih biokemičnih mehanizmov – konjugacije, kompetence in transdukcije – prispeva tudi prehajanje DNA v celice in iz njih. To se zgodi zaradi elektroporacije celične membrane, ki jo povzročajo nevihtne strele. Pokazal je, da v vodnih medijih, ki so večino evolucije gostili življenje in še danes pokrivajo več kot tri četrtine površine Zemlje, udar strele ustvari pogoje, ki pri mnogih tam prebivajočih organizmih povzročajo iztekanje DNA, pa tudi vnos DNA in izražanje genov v njej.

 

Pojasnjena zgradba tumorske označevalne molekule EpCAM

Beljakovina, ki je v zadnjem desetletju zaradi vpletenosti v nastanek in razvoj raka deležna velike pozornosti raziskovalcev, je molekula EpCAM, poudarjajo raziskovalci /Miha Pavšič, Gregor Hunčar, Brigita Lenarčič/ s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Delo raziskovalne skupine je predstavil Miha Pavšič in poudaril, da je molekula znana kot pomemben tumorski označevalec, saj se na površini rakastih celic pojavlja v precej večjih količinah kot na normalnih celicah. Raziskovalni skupini pa je uspelo določiti podrobno strukturo EpCAM, kar omogoča ciljanje točno določenih regij na površini molekule in s tem načrtovanje učinkovitejših dostavnih sistemov.

 

Proučevanje najmočnejših eksplozij v vesolju

Skupina raziskovalcev /Andreja Gomboc, Drejc Kopač, Jure japelj/ s Fakultete za matematiko in fiziko proučuje izbruhe sevanja gama, ki nastanejo ob smrti nekaterih masivnih zvezd. Najpomembnejši dosežek, predstavila ga je Andreja Gomboc, je prva časovno ločljiva meritev linearne polarizacije optičnega zasija že nekaj minut po detekciji izbruha GRB 120308A s satelitom Swift. Meritve z robotskim teleskopom Liverpool so pokazale, da v teh eksplozijah obstaja močno in globalno urejeno magnetno polje. Omenjeni dosežek je bil zato v mednarodni strokovni javnosti označen kot eden najpomembnejših rezultatov v celotni štiridesetletni zgodovini raziskav izbruhov sevanja gama.

 

Mozaični kvazikristali

Primož Ziherl s Fakultete za matematiko in fiziko, je v okviru mednarodne raziskave proučeval značilnosti mozaičnih kvazikristalov, kar sodi na področje fizike mehke kondenzirane snovi. Tako kot v običajnih, je tudi v kvazikristalih lega delcev natančno določena, vendar ne izhaja iz periodične ureditve. Če je mogoče kristal s 4-števno simetrijo ponazoriti s kvadratnimi ploščicami, kakršne vidimo na stenah in tleh stanovanj, lahko kvazikristale primerjamo z dekorativnimi vzorci v islamski arhitekturi. Zanano pa je, da je te zapetene vzorce moč opisati z razmeroma eneostavnimi pravili. Skupina raziskovalcev je analizirala obnašanje delcev, med katereimi deluje preprosta sila, podobna odboju med kovanci, opasanimi z mehkim obročem. Dokazali so, da se taki delci pri izbranih debelinah obroča uredijo tako, da ležijo zveznice središč sosoedov vzdolž 10, 12, 18 ali 24 pravilno razporejenih smeri v ravnini, kar ustreza t.i. 10-, 12,- 18,- oziroma 24- števni simetriji. Računalniške simulacije so podprli z matematično teorijo , sosrodno Penrosovemu tlakovanju.

 

Prostorske karte medzveznega absorbcijskega pasu pri 862 nanometrih

Raziskava z zgoraj navedenim naslovom avtorjev Janeza Kosa in Tomaža Zwittra s Fakultete za matematiko in fiziko, slednji je študijo tudi predstavil, obravnava sledi eksotičnih molekul v prostoru med zvezdami in odpira nov pristop v raziskovanju. Kot navajata raziskovalca, prostor med zvezdami ni povsem prazen. Poleg prahu, posameznih atomov in preprostih molekul, je moč najti tudi sledi velikih makromolekul neznane strukture. Natančno pregledovanje svetlobe sto tisoč zvezd, ki jo omenjene makromolekule vzdolž poti svetlobe do Zemlje nekoliko absorbirajo, kaže prostorsko razporeditev makromolekul. Na tej podlagi se da sklepati tudi na njihove fizikalne lastnosti.

 

Nano inženiring kontaktnih površin za molekularni nadzor mejnega mazanja in trenja

Mitja Kalin s Fakultete za strojništvo je v raziskavah dokazal, da se na meji med mazivom in površino lahko pojavi molekularni zdrs, odvisen od omočljivosti in polarne površinske energije, ki odločilno vpliva na trenje. Ta površinski pojav se v triboloških modelih doslej ni upošteval, saj ga je prof. Kalin za realne inženirske kontakte prvič empirično ovrednotil. Ti izsledki v osnovi izrazito spreminajo razumevanje generičnih mehanizmov trenja mazanih inženirskih kontaktov.

 

Zdravljenje srčnega popuščanja s presaditvijo matičnih celic

Avtor študije, Bojan Vrtovec z Medicinske fakultete poudarja, da je srčno popuščanje edina bolezen srca, katere pogostost narašča in kljub napredku in novim načinom zdravljenja, je bolezen povezana z visoko stopnjo umrljivosti. V prospektivni randomizirani raziskavi, ki je bila v celoti izvedena v Sloveniji, skuša prof. Vrtovec s sodelavci ugotoviti , ali zdravljenje s presaditvijo matičnih celic v srce izboljša dolgoročno prognozo teh bolnikov. In spodbudno je, da so rezultati pri bolnikih zdravljenih z metodo presaditve matičnih celic pokazali pomembno izboljšanje delovanja srca in telesne zmogljivosti. Raziskava je imela širšo mednarodno odmevnost in tako predstavlja temelj za nov način zdravljenja srčnega popuščanja.

Foto: Igor Domijan