Pages Menu
Categories Menu

Posted on 2.12.15 in Featured, Video

‘Why the world needs anthropologists’

‘Why the world needs anthropologists’

V Ljubljani je v novembru potekal tretji mednarodni simpozij na temo ‘Zakaj svet potrebuje antropologe’ , ‘Why the world needs anthropologists’. Planet je podvržen mnogim žgočim problemom, vse bolj se segreva, klimatske spremebe so že zaskrbljujoče, družbeni vrtinci z množico beguncev povišujejo frekveco političnih obratov, ob vsem tem pa je globoko zarezala ekonomska kriza, ki se le stežka popravlja. Take razmere postavljajo ponovno preizkušnjo tudi za antropologe, saj njihova znanja in razumevanje problemov drugače osvetljujejo razmere.

Govorci, ugledni mednarodno priznani strokonjaki, so pojasnjevali, kako lahko pri reševanju teh problemov in zadreg pomagajo antropologi, kako lahko vplivajo in izboljšajo okoliščine, na katere vpliva človeška brezbrižnost. Za blaženje in reševanje omenjenih problemov, je nujno povezovati različna zanja, antropološka znanja in veščine z drugimi področji v znanosti, s klimatologijo in okoljevarstvom, tehnološkimi podjetji, sploh z gospodarstvom   in nevladnim podrčjem delovanja.

Prireditev so sklenili z razpravo, v kateri so sodelovali – dr. Thomas Hylland Eriksen, z norveške Univerze v Oslu, ki je vodja evropskega projekta o družbenih učinkih globalnega segrevanja ‘Overheating’ in predsednik evropskega antropološkega združenja EASA, dr. Joana Breidenbach, ustanoviteljica mednarodne fundacije za pomoč ljudem betterplace.org, ki se je v nastopu posvetila tudi žgoči begunski problematiki, prof. dr. Lenora Bohren, okoljska antropologinja ter direktorica Nacionalnega središča za nadzor izpustov in varnost vozil z Državne univerze v Koloradu, prof. dr.Lučka Kajfež Bogataj, profesorica klimatologije na Univerzi v Ljubljani in dr. Genevieve Bell, direktorica za uporabniško izkušnjo v podjetju Intel in ena izmed ključnih oseb pri razvoju novih tehnologij. Razpravo je vodil dr. Dan Podjed, raziskovalec na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z vprašanji je zbrano omizje izzvalo tudi občinstvo ter spodbudilo vročo debato o podnebnih spremembah, trajnostni mobilnosti, varnosti v povezavi s tehnologijami ter sodobni vlogi Evropske unije in nacionalnih držav.

 

 

Post a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *