Za slovenske startupe od zibelke do samoroga
12.november, dan za Next Round, prvo pravo investicijsko konferenco pri nas, na kateri bodo v ljubljanskem hotelu Mons ugledni mednarodni in slovenski investitorji spoznavali najboljše slovenske startupe, ki potrebujejo za svojo rast novo rundo kapitala, se nezadržno bliža.
Enodnevno investicijsko konferenco, na kateri ne bo klasičnih pitchev, ampak se bodo osredotočili na intenzivna srečanja ena-na-ena in sklepanje naslednjih rund financiranja, vlagatelji pa bodo izbirali tudi “most investable startup”, organizira Slovenski podjetniški sklad (SPS) skupaj s Tehnološkim parkom Ljubljana, ABC pospeševalnikom, Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem in Poslovnimi angeli Slovenije. Branka Drobnaka, prvega moža Poslovnih angelov Slovenije, najstarejšega in največjega “angelskega” kluba pri nas, smo prosili, da nam pove malo več o investitorjih, ki prihajajo v Ljubljano, in startupih, za katere meni, da bi znali vlagateljem odpreti denarnice. Bodo investitorji našli “the next big thing”, naslednjo podjetniško superuspešnico?
Kako je prišlo do zamisli o Next Roundu?
Na iniciativo SPS in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo smo pripravili investicijsko konferenco s poudarkom na srečanjih slovenskih startupov, ki na svoji poti do podjetniškega unicorna in pri prodoru na evropski ter globalni trg iščejo novo rundo financiranja, kakršnega v Sloveniji pač ne morejo dobiti. Odločili smo se odločili za enodnevno investicijsko konferenco in nanjo povabili vodilne investicijske sklade in (super) poslovne angele iz Evrope, ki vlagajo v podjetja v CEE, osrednji in vzhodni evropski regiji. Uspelo nam je pridobiti vlagatelje, ki investirajo v posamezno podjetje najmanj 100.000 evrov in tja do več milijonov. Koncept konference je čim več vnaprej pripravljenih srečanj ena-na-ena, med startupi in vlagatelji, ki iščejo naložbene priložnosti.
Kateri vlagateljski skladi pridejo v Ljubljano?
Vsekakor je treba omeniti SpeedInvest, evropski sklad tveganega kapitala za tehnološke startupe v zgodnji fazi, ki ima na razpolago za naložbe v različnih skladih približno 560 milijonov evrov. Zelo močan je tudi Capital300, ki ima prostih za več kot 200 milijonov naložbenih sredstev, in povezuje startupe iz Evrope z ameriškimi in kitajskimi trgi. Ljubljanske investicijske konference se bo udeležilo tudi več investicijskih skladov, ki razpolagajo z naložbenimi sredstvi v vrednosti med 50 in 150 milijonov evrov. Posebej moram omeniti Petra Globokarja, generalnega direktorja skupine Global Technology Group in vodje evropske veje Stifel Financial Corp., podjetja za upravljanje premoženja. Gospod Globokar, ki bo tudi govorec na konferenci, organizira vlaganja v runde C, D in več, in skrbi za transakcije pri prodaji startupov strateškim kupcem, velikim multinacionalkam.
Na ljubljanski investicijski konferenci bo sicer sodelovalo približno 30 investitorjev v celotnem razponu, od angelov do runde B, prijavljajo se še novi, in upamo, da bomo skupno vsoto razpoložljivih investicijskih sredstev na Next Roundu povečali na krepko več kot milijardo evrov.
Kaj so motivi investitorjev z velikimi razpoložljivimi naložbenimi sredstvi za vlaganje v Sloveniji?
Zato, ker imamo relativno kakovostne startupe in zato, ker imajo vlagatelji v zadnjem času zaradi visoke konjukture in je v zahodnih državah manj iniciativ, manj dobrih startupov. Mislim, da je v Sloveniji startup ekosistem in podporno okolje začel dajati rezultate; razlika od časov pred desetimi leti je kot noč in dan. Vlaganja in napori države (skozi SPS kot kanal) in celotno podporno okolje zdaj dajeta rezutate, ki seveda ne morejo priti čez noč; to, kar smo sejali pred 4 ali 5 leti, zdaj počasi začenjamo žeti.
Dober zgled pomeni več kot katerakoli druga iniciativa. Uspehi Zemante, Celtre in Outfita 7 navdihujejo druge, da sledijo; Mali junaki, in Eurosender so zvezde, ki so šele na začetku svojega vzpona, za njimi pa že čakajo novi kandidati, Smart Blood Analytics, Mebius, Mag-Lev.
Dober odziv mednarodnih investitorjev torej ni presenečenje?
Ne, zavedajo se, da se slovenski startupi na predstavitvah na mednarodnih konferencah praviloma zelo dobro pripravljeni, z izklesanimi” pitchi, relevantnim poslovnim modelom in ekipo, ki je sposobna osvajati mednarodne trge. Zato je zelo pomembno, da se predvsem tisti startupi, ki iščejo večja sredstva, denimo od dva milijona evrov naprej, čim prej vključijo v platformo konference Next Round, da bodo lahko na domačih tleh iz oči v oči srečali prave velike vlagatelje.
Startupi iz bazena SPS se na Next Round temeljito pripravljajo že od septembra.
Drži, a na konferenci bomo veseli vsakega startupa, ki se bo še prijavil. Obstajajo namreč tudi takšni, ki so jih ustanovili Slovenci v tujini, in so v fazi zbiranja sredstev. Takšno je denimo izjemno zanimivo podjetje Smart Blood Analytics Swiss, v katerem so razvili algoritem strojnega učenja, ki na podlagi rezultatov laboratorijskih preiskav krvi gradi model za predvidevanje določenih bolezni in bolezenskih stanj. Gre torej za slovensko pamet v podjetju, inkorporiranem v Švici, ki išče večja sredstva za prodor na trg.
Izjemno zanimivo je tudi podjetje Mebius za razvoj, trženje in proizvodnjo komponent, modulov in sklopov v gorivnih celicah s patentom, razvitim na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Mebius ima možnost, da postane eno od vodilnih svetovnih podjetij na področju izdelave membran za gorivne celice.
Kateri startupi imajo po vašem mnenju še dobre možnosti na Next Roundu?
Prijavljena sta tudi startupa Chipolo in Eurosender. Eurosender je izjemno uspešen z vseh zornih kotov, imajo izjemno sposobno vodstvo, ki je dobro izbralo tržno nišo in oblikovalo proizvod, ki ga dobro prodaja. Zdaj so v naslednji razvojni fazi, ko za prodor na nove trge potrebujejo dodatna sredstva, iščejo rundo B, tam proti 10 milijonom evrov. Upamo, da se bo na Next Round vključil tudi Mag-Lev Audio s svojim lebdečim gramofonom, ki ima po naši oceni zelo dobro možnost za uspeh.
Imamo torej kaj pokazati, Next Round pa je za startupoe prava priložnost, da najdejo pravega investitorja, ki jim ne bo pomagal le s financami, ampak jih bo tudi usmerjal pri prodoru na svetovne trge.
Next Round ste zastavili kot enodnevni dogodek. Bo časa dovolj?
Sestanki oziroma predstavitve ena-na-ena bodo trajali po pol ure. Sestanke s pomembnejšimi vlagatelji bomo orgnizirali mi, srečevanje drugih pa bo omogočeno preko platforme “deal room”.
Na konferenci boste iskali “most investable startup”, za vlaganje najprimernejše podjetje. Bo izbor pogojen z velikostjo investicije?
Next Round ni namenjen le startupom, ki iščejo veliko investicijsko rundo, “most investable startup” bomo iskali v vseh kategorijah. Hkrati je pri tem pomembno, da vsaka interakcija med potencialnim vlagateljem in startupom pusti sled, nič se ne izgubi. Startupi v zelo zgodnji fazi bodo imeli možnost, da se srečajo s poslovnimi angeli, v Sloveniji so poleg nas to še Silicijevi vrtički, ki prav tako pomagajo s svojim znanjem in iskanjem investicij. Slovensko startup okolje je ena od redkih sredin, v kateri med seboj zelo dobro sodelujemo za isti cilj – da bi spravili Slovenijo na zemljevid dobrih mednarodnih investitorjev in pomagali startupom pri preboju na mednarodne trge.
Kaj je pri tem najpomembnejši motiv Poslovnih angelov Slovenije?
Smo ključni dejavnik v obdobju podjetniške zibelke, vstopamo v prvi ali v drugi fazi in poskušamo prepoznati prihodnjega samoroga. Pokrivamo daleč najbolj tvegano obdobje financiranja, ko še ni jasno, ali bo startup uspelo na trgu in po tehnični plati pa tudi, ali bo zmogel iti skozi širitev. Ne pomagamo le z denarjem, ampak tudi z nasveti, povezavami doma in v tujini, z našim socialnim omrežjem. Seveda ni namen angelskih investitorjev, da vlagajo v podjetje, ko preraste obseg oziroma potrebuje večjo rundo investicije, smo pa prvi, ki jim pomagamo pri iskanju novih, velikih vlagateljev, VC-jev.
Katerega startupa, ki ste mu pomagali Poslovni angeli, se trenutno najraje spomnite?
Eden od naših članov je pred tremi leti investiral v Male junake, ki imajo trenutno skokovito rast prodaje, letos naj bi dosegli 50 milijonov evrov prihodkov, prodrli so že v ZDA, v Evropi zdaj osvajajo francoski trg, ki je zelo specifičenm, razmišljajo že od daljnjem vzhodu, za to pa bodo potrebovali novo vlagateljsko rundo.
Kaj je za vlagatelje najpomembnejše pri startupu v (pred)semenski fazi in kaj pri poznejših rundah?
Startup mora najti manko na trgu, rešitev obstoječega problema, ne inovacije, ki je sama sebi namen, ampak produkt, ki prinaša korist posamezniku in družbi v vsakdanjem življenju. Angelski investitorji ocenjujejo, ali ima produkt na trgu dolgoročno možnost, in ali ima dovolj veliko razliko v ceni, da bo zdržal na trgu vsaj pet let. Ob vsaki inovativni podjetniški rešitvi se pojavi konkurenca in sledilci so lahko tudi boljši od podjetniškega pionirja, zato mora biti dodana vrednost oziroma koristnost dovolj velika, da omogoči startupu nadaljnji razvoj.
Pri VC-jih, ki financirajo drugo rundo, se metrike precej razlikujejo, saj je podjetje že zrelo in ima svoje bilance stanja in uspeha. Zanje je zelo pomembno, da ima startup dobro urejeno oziroma pregledno področje prodaje – koliko in po katerih cenah prodaja oziroma bo prodajalo na posameznih trgih in državah. Imeti mora glavne kazalce uspešnosti, po katerih vlagatelj ve, koliko bo dobil ob določenem vložku. Predvsem gre torej za vprašanje rasti in skalabilnosti prodaje.