Zaključek projekta Alps4GreenC – Biooglje pri doseganju podnebno-energetske odpornosti
Februarja 2024 se je uspešno zaključil projekt Alps4GreenC, ki so ga projektni partnerji iz Slovenije, Avstrije in Italije izvajali v okviru programa Interreg Alpine Space. Projekt je koordiniral Kemijski inštitut, izvajal se je na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo. Partnerji so uspeli vzpostaviti prvo transnacionalno vrednostno verigo za biooglje v tej alpski regiji.
Glavni cilj projekta je bil poudariti potenciale zelenega ogljika za doseganje podnebno-energetske odpornosti območja. Partnerji so izvedli več aktivnosti, vključno z množičnim zbiranjem ostankov biomase, laboratorijskimi testiranji, pilotno proizvodnjo biooglja ter vzpostavitvijo interaktivnega zemljevida za povezovanje deležnikov v regiji.
Projekt Alps4GreenC se je ukvarjal z izrabo ostankov biomase kot surovinskega vira za proizvodnjo biooglja. Za izvedbo laboratorijskih in pilotnih raziskav je bila v vseh treh državah izvedena kampanja zbiranja trdnih ostankov biomase. Pozivu se je odzvalo 22 organizacij. Na podlagi določenih karakteristik ostankov biomase sta projektna partnerja Free University of Bolzano (UNIBZ) in avstrijsko podjetje BEST GmbH izbrala deset vrst biomasnih ostankov, ki so bili testirani in karakterizirani v laboratorijih, dve vrsti pa sta bili termokemično pretvorjeni v biooglje s tehnološkim postopkom uplinjanja oziroma pirolize. S tehnološkim postopkom uplinjanja je UNIBZ pilotno proizvedel biooglje iz lesa iglavcev, ki ga je poškodoval lubadar. Podjetje BEST GmbH je s postopkom pirolize pilotno proizvedlo biooglje iz ostankov orehovih lupin. Odsek za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta je v zaključni fazi raziskovalnega dela izvedel analizo pridobljenega biooglja, s čimer je bila pridobljena ocena potenciala uporabe zelenega biooglja v kmetijstvu.
Podrobne analize so potrdile primernost za proizvodnjo biooglja iz izbranih biomasnih ostankov orehovih lupin, škrobnih ostankov, ki nastanejo pri proizvodnji otrobov, presejalnih prestrežkov pri kompostiranju, pirinih luščin, obreznin trte, lesnih sekancev, ostankov kostanjevega lesa brez taninov, ostankov lesa iglavcev, ki ga je napadel lubadar, kavnih plev in rečnih naplavin. Rezultati analiz proizvedenega zelenega ogljika so objavljeni v prosto-dostopnem repozitoriju , vse sodelujoče organizacije pa so pridobile tudi podrobno poročilo in rezultate analiz, ki so javno dostopne.
Projekt Alps4GreenC je razvil interaktivni zemljevid za kategorizacijo gospodarskih dejavnosti, povezanih z dobavnimi verigami biomasnih ostankov v regiji Interreg Alpine Space in Evropi. Ta celovita metodologija je uporabila statistične podatke Eurostata za identifikacijo in določitev ustreznih podjetij in gospodarskih dejavnosti. Prepoznani so bili deležniki v dobavni verigi, kar je omogočilo razvrščanje gospodarskih dejavnosti na nacionalnih in regionalnih ravneh. Projekt je umeščen na spletno platformo BioRural Toolkit, ki je razvita v okviru Horizon Europe projekta Biorural in povezuje deležnike na področju bioekonomije po vsej Evropi. V okviru projekta so bila oblikovana tudi priporočila za pripravo ustreznih ukrepov za trajnostno proizvodnjo in uporabo biooglja v Alpski regiji.
Biooglje se lahko uporablja za izboljševanje tal v kmetijstvu, ker v zemljini zaradi svoje strukture zagotavlja habitat zemlji koristnim mikroorganizmom, s svojo bazičnostjo nevtralizira kislo prst, zadržuje vodo in dušik ter jih sprošča nazaj v okolje, kar dobro vpliva na rodovitnost tal in zmanjša porabo kemičnih gnojil. Pridobiva se s termokemičnima postopkoma obdelave biomase – pirolizo in uplinjanjem. Biooglje omogoča zmanjševanje klimatskih sprememb preko shranjevanja ogljika v stabilno obliko. Proizvodnja biooglja namreč povzroči samo do 50 % emisij ogljikovega dioksida, ki ga povzroči zgorevanje ali naravna razgradnja biomase. Biooglje uporabljajo v več evropskih državah kot so Avstrija, Italija, Nemčija, Danska idr.
