Zaslužna profesorica/zaslužni profesor Univerze v Ljubljani 2016

V okviru tradicionalne prireditve Teden Univerze  v Ljubljani, je rektor prof. dr. Ivan Svetlik podelil naziv zaslužna profesorica in zaslužni profesor nekdanjim učiteljicam in učiteljem , ki so pomembno prispevali k razvoju znanstvenega  ali umetniškega področja in za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela.

Vsak izmed zaslužnih profesorjev je Univerzo v Ljubljani zaznamoval s svojim pomembnim prispevkom k njenemu razvoju. Med takimi prispevki so odpiranje in razvoj novih znanstvenih področji in disciplin, oblikovanje in razvoj novih študijskih programov, ustanovitev in vodenje oddelkov, laboratorijev in drugih organizacijskih enot, opravljanje odgovornih funkcij na fakultetah ali na univerzi, utrjevanje poti in ugleda univerze v domačem in mednarodnem prostoru in seveda predano pedagoško in raziskovalno delo. »Listine zaslužnih profesorjev niso le izraz zahvale Univerze. Z njimi izražamo iskreno željo po nadaljnjem sodelovanju, ki bo sicer manj intenzivno kot doslej, toda nič manj dragoceno. Želimo si, da ostanejo s svojim bogatim znanjem in izkušnjami naklonjeni Univerzi in so pripravljeni obogatiti naše delovanje z izbranim predavanjem, mentorstvom ali nasvetom,« je poudaril  rektor.

 

Letošnji slavnostni govorec, akademik prof. dr. Branko Stanovnik, je povedal, da na mnogih področjih ne dosegamo več kritične mase. Ne manjka nam sredstev za rešitev problema, manjkajo nam sposobne glave, je poudaril. »Napredek ustvarjajo genialni ljudje, ki jih sodobniki po definiciji ne razumejo, ki ne ustvarjajo po političnem diktatu, ne v soju medijskih žarometov. Slovenci imamo majhno število univerz, zato ne smejo biti povprečne, ampak morajo biti nadpovprečne, pri tem pa morajo upoštevati še posebnosti naroda, kajti univerza je ena od narodovih svetih institucij, ki morajo biti sposobne kazati pot k uspehu in s tem k duhovnemu in materialnemu blagostanju,« je prepričan prof. Stanovnik.

V svojem nagovoru se je prof. Stanovnik dotaknil tudi uporabe slovenskega jezika v izobraževanju. »Pri vsej tej debati o jeziku na univerzah v Sloveniji se ni nihče vprašal, zakaj so naši predniki v časih, ko je bil jezik sporazumevanja med intelektualci v Evropi latinščina, ko je bil jezik vladarske hiše in s tem uradni jezik dežele nemški, ko ni bilo nobenih zakonov, ki bi predpisovali rabo slovenščine, ko nismo imeli svoje države, pripravili vrsto za narodovo kulturo pomembnih del, najprej protestanti Trubar, Dalmatin, Bohorič, pozneje Kuzmič v Prekmurju, pa Zoisov krožek in drugi, ko so bili ustvarjeni najlepši biseri slovenske poezije in proze, v časih turških vpadov, francoske okupacije in v novejšem času italijanske in nemške okupacije.«

Svoja razmišljanja je ob prevzemu naziva zaslužni profesor Univerze v Ljubljani v zahvalnem nagovoru povzel tudi prof. Igor Dekleva, nekdanji profesor na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. »Skupaj stremimo k razvoju in napredku v skoraj stoletnem obstoju Univerze v Ljubljani. Mogoče je premalo znano, da korenine našega visokošolskega študija segajo še dlje, vse tja do konca 16. stoletja, ko je pouk potekal še v latinščini. Naši študenti se niti ne zavedajo, kakšne ugodnosti jim nudi slovenski visokošolski sistem. In ko se v imenu vseh zahvaljujem za to visoko priznanje, vem, da nam delo na naši Univerzi ni bila samo služba, ni bil samo poklic, ampak poziv, ki mu bomo ostali zvesti do konca, do zadnjega diha.«

 

Zaslužne profesorice in profesorji Univerze v Ljubljani:

 

prof. Igor Dekleva, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani

prof. Boris Šurbek, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani

prof. dr. Franc Batič, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Lidija Zadnik Stirn, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Tanja Rener, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

prof. dr. Martina Orožen, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Mitja Saje, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Aleksander Skaza, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Nataša Bukovec, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

prof. dr. Dušan Kodek, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

prof. dr. Ljubo Marion, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Martina Žmuc Tomori, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Mirjam Škrk, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

prof. dr. Ivan Mrzel, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani