Znanost in presežki nove industrijske revolucije
V tokratni razpravi gre za razmislek poznavalcev različnih profesionalnih usmeritev o smereh razvoja naravoslovnih, tehničnih in družbenih ved, ki so v topiki znanosti, gospodarstva in družbenih usmeritev. Opozorila o vzdržnih možnostih prihodnjega razvoja sicer naglašujejo nujnost investicij v znanje, nove tehnologije, digitalizacijo, nove modele sodelovanja, morda predvsem med znanostjo in gospodarstvom, a opozorila delujejo pogosto kot obrabljene fraze. Obstaja namreč velika težava pri motivaciji za resno izobraževanje, pri nas ni kulture sodelovanja med podjetji in akademskimi institucijami na področju dela s študenti v obliki dela pri projektih in reševanju dejanskih, tudi poslovnih primerov, opozarjajo ekonomisti. Nujnost investicij v znanje, nove tehnologije, digitalizacijo, nove modele sodelovanja med podjetji in akademskimi institucijami, napovedujejo analitiki, bo vse težje uresničevati, če ne bo prišlo do sodelovanja in sobivanja tako generacijskih kot drugih družbenih struktur. In ko je govor o lakoti po znanju in inovacijah, prav tako ne gre spregledati analiz, ki opozarjajo, kaj vse da je zahodna družba izgubila zadnjih 70 let. To naj ne bi bila več družba proizvodnje, to je družba potrošnje, to ni več družba konkurence, intelektualne v smislu kvalitetne hierarhije, z družabnimi omrežji smo postali družba egalitarizma v “debilizmu” in “like demokracije”. Zato je smiselno odpreti razpravo o nujnosti sprememb, ki jih prinaša informacijska družba, pri kateri naj bi šlo za veliko zgodovinsko preobrazbo. V razpravo smo povabili prof. dr. Miho Ravnika, Fakulteta za matematiko in fiziko UL, Andraža Torija, Zemanta, podjetje za razvoj naprednih tehnologij, prof. dr. Matevža Dularja, Fakulteta za strojništvo UL in prof. dr. Petra Klepca, ZRC SAZU.
